Arne Marjan Mavčič, 2002

48v kateri se povezujejo ustavna sodišča od leta 1972 v obliki neformalne konference. Gre za razširjeno obliko že tradicionalnih bilateralnih in informativnih stikov med ustavnimi sodišči, ki pomeni tudi njihovo poglobitev in ohlapno zvezo med njimi.

49Konferenca je instrument, ki širi prepričanje o koristnosti institucije ustavnega sodstva kot varstva ustavnosti in zakonitosti, vključno z varstvom človekovih pravic in svoboščin. Zato je tudi podpirala uvajanje instituta ustavnosodne presoje v posameznih državah, ki prej tega instituta niso poznale. Razen tega je konferenca prispevala h krepitvi statusa ustavnega sodišča v nacionalnem pravnem sistemu vsakokratne države gostiteljice konference.

50Trenutno povezuje Evropska konferenca naslednje polnopravne članice: Albanijo, Andoro, Armenijo, Avstrijo, Azerbajdžan, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Gruzijo, Hrvaško, Češko republiko, Ciper, Francijo, Nemčijo, Madžarsko, Italijo, Liechtenstein, Latvijo, Litvo, Malto, Moldavijo, Poljsko, Portugalsko, Rusko federacijo, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švico, Turčijo in Ukrajino. Pridruženi članici konference sta Makedonija in Belorusija. Kandidat konference pa je Uzbekistan.