Državne statistike
Urška Prepeluh Magajne, 2011
81Posebnost slovenske ureditve je določba člena 6/1/4 ZDIJZ, da »organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah, skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike«. Krovni Zakon o državni statistiki (ZDSta, Ur. l. 45/95, 9/01, 47/09 OdlUS: U-I-54/06-32 in 48/09 popr.) ureja statistično raziskovanje, ki obsega zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, analiziranje in izkazovanje podatkov o pomembnih množičnih pojavih z ekonomskega, demografskega in socialnega področja ter problematike varstva okolja in naravnih virov. Fizične in pravne osebe so organom za opravljanje statističnih dejavnosti na podlagi številnih predpisov dolžne posredovati vrsto podatkov, zaradi česar jim je potrebno priznati določeno varstvo oziroma t. i. statistično zaupnost. Ker je pri tem zaščita primarno namenjena varstvu osebnih podatkov fizičnih oseb in varstvu poslovnih informacij pravnih oseb, se zdi, da je posebna izjema nepotrebna in da bi bile tovrstne informacije zadostno varovane s prej omenjenima izjemama o poslovnih skrivnostih in osebnih podatkih (člen 6/1/2 in 6/1/3 ZDIJZ). Vendar je zakonodajalec ocenil, da so individualni podatki o statističnih poročevalskih enotah med tako občutljivimi podatki, da tudi javni interes za njihovo razkritje ne more prevladati nad javnim ali zasebnim interesom za zavrnitev dostopa do le-teh in je zatorej izključil uporabo t. i. testa javnega interesa za tovrstne podatke (člen 6/2/4 ZDIJZ)
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
American Bar Association – Central European and Eurasian Law Initiative (ABA CEELI), Freedom of Information: A Concept Paper, Washington D.C. 2000;
Article 19, A Model Freedom of Information Law, London 2001;
Article 19, The Public’s Right to Know – Principles on Freedom of Information Legislation, London 1999;
Banisar, Freedom of Information Around the World – A Global Survey of Access to Government Information Laws, dostopen na: http://www.freedominfo.org/documents/global_survey2006.pdf 2006;
Dienes et al., Newsgathering and the Law, Second Edition, USA 1999;
EU Network of Independent Experts on Fundamental Rights, Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice/doc_centre/rights/doc_rights_intro_en.htm;
Foerstel, Freedom of Information and the Right to Know – The Origins and Application of the Freedom of Information Act, Connecticut/London 1999;
Frowein/Peukert, Europäische Menschenrechtskonvention, EMRK-Kommentar, Kehl/Arlington 1996;
Harris/O’Boyle/Warbrick, Law of the European Convention on Human Rights, London 1995;
Mendel, Freedom of Information: A Comparative Legal Survey (UNESCO), New Delhi 2003;
Nowak, U.N. Covenant on Civil and Political Rights – CCPR Commentary, Kehl 1993;
Pirc – Musar, Še o noveli ZDIJZ, PP 26, 2005;
Pličanič et al., Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja: s pravom EU in primerjalnopravno prakso, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Dostop do informacij javnega značaja v evropskem pravu, s. 329–351 v: IX. Dnevi javnega prava, Portorož 2003;
Prepeluh, Kaj je informacija javnega značaja – Poskus pozitivne opredelitve, PP 8–9, 2004, s. VII–XII;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi EKČP, Revus 4, 2005, s. 115–126;
Sobotta, Transparenz in den Rechtsetzngsverfahren der Europäischen Union – Stand und Perspektiven des Gemeinschaftsrechts unter besonderer Berücksichtigung des Grundrechtes auf Zugang zu Informationen, Baden-Baden 2001;
United States Department of Justice, Freedom of Information Act Guide, dostopen na: http://www.usdoj.gov/oip/foi-act.htm 2002;
van Dijk/van Hoof (ur.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, The Hague 1998;
Villiger, Handbuch der EMRK, Zürich 1999.