Društva
Lovro Šturm, 2002
35OdlUS VII, 125, U-I-391/96, Ur. l. 49/98. US je delno razveljavilo Zakon o društvih – ZDru. Iz obrazložitve: “7. Tu se najprej zastavlja vprašanje, ali izpodbijana določba ZDru sploh pomeni poseg v pravico do svobodnega združevanja z drugimi, ki jo 2. odst. 42. člena daje “vsakomur“, ali pa gre samo za določitev načina uresničevanja te pravice, kakor meni Sekretariat. že zakon sam očitno izhaja iz predpostavke, da se v društvo včlanjuje mladoletnik po svoji lastni, prostovoljni odločitvi, kar izhaja tudi iz določbe 1. člena ZDru kot prostovoljnem združenju fizičnih oseb, in da mladoletnikov zakoniti zastopnik le podpiše pristopno izjavo. Tudi mladoletniku do 15. leta starosti torej zakon priznava sposobnost biti član društva, le da včlanitev v bistvu veže na soglasje zakonitega zastopnika, praviloma torej staršev. Mladoletnikova pravica do včlanitve je torej na opisani način omejena – gre torej za poseg v pravico in je treba presoditi njegovo ustavno dopustnost.
3612. Da je neka omejitev otrokove pravice do združevanja (do včlanjevanja v društva) z vlogo staršev nujna, je po presoji US nesporno. […]
3713. Iz ugotovitve, da je otrokovo svobodo združevanja nujno potrebno omejiti z ustrezno vlogo staršev, ki naj jim omogoči izvrševanje njihove ustavne pravice in dolžnosti zagotoviti otrokom ustrezno vzgojo, pa še ne sledi, da je omejitev, ki je v ta namen predpisana v izpodbijani zakonski določbi, skladna z načelom sorazmernosti.
38[…] 16. Gornji poseg že kot poseg v mladoletnikovo svobodo združevanja ustavno ni dopusten, ker ni nujno potreben zaradi varstva drugih ustavnih pravic.
39[…] 18. Zakonska določba, da lahko društvo ustanovi šele deset polnoletnih državljanov, pomeni poseg v ustavno pravico vsakogar, da se svobodno združuje z drugimi, in bi bila torej ustavno dopustna le v primeru, če bi bila taka omejitev te pravice nujna bodisi iz razlogov, ki jih navaja 3. odst. 42. člena (varnost države, javna varnost ali varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni), kar tu očitno ne pride v poštev, bodisi iz razloga, ki ga navaja 3. odst. 15. člena (da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene s pravicami drugih), torej takrat, kadar je po načelu sorazmernosti omejitev ene pravice nujna zaradi sorazmernega varstva druge. […]
4019. Edina splošna omejitev je tu lahko le tista, ki izhaja že “iz narave stvari“. Po naravi stvari združevanje s samim seboj (že pojmovno) ni možno – dva ali trije se pa že lahko združujejo.
41[…] Izpodbijana določba ZDru je v neskladju s pravico do svobodnega združevanja po 2. odst. 42. člena, ker ta pravica ne obsega samo pravice do ustanovitve društva, ampak seveda tudi pravico, da člani društva njegovo notranjo ureditev in njegovo dejavnost povsem samostojno in svobodno urejajo.”
42OdlUS III, 74, U-I-112/93 z dne 30. 6. 1994: Ne glede na to, ali je smiselna in smotrna opredelitev dejavnosti društev kot “poslovnih dejavnosti” in njihovih prostorov kot “poslovnih prostorov”, v kar se US ne spušča, je očitno, da ureditvi, po kateri morajo tudi društva plačevati ustrezno (neprofitno) najemnino za uporabo prostorov, ni mogoče očitati neskladnosti z svobodo združevanja, saj dolžnost plačevanja najemnine ne posega v navedeno ustavno pravico.”