Drugi postopki
Urška Prepeluh Magajne, 2011
94ZDIJZ posebej ne varuje podatkov, pridobljenih ali sestavljenih zaradi drugih vrst postopkov, če teh ne moremo uvrstiti niti med sodne ali upravne postopke niti med postopke kazenskega pregona ali postopke o prekrških. Splošno sprejeto je načelo, da mora biti najširši dostop omogočen do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na zakonodajne organe. Tako tudi pravna ureditev EU terja, da morajo biti zakonodajni dokumenti neposredno dostopni v največji možni meri, najširši dostop pa mora biti omogočen takrat, kadar institucije EU delujejo v zakonodajni vlogi (preambula in člen 12/2 Uredbe EU; tako tudi npr. sodba Sodišča prve stopnje Sison proti Svetu (2007), C-266/05 P, z dne 1. 2. 2007, § 61, ki je zadevala zahtevo do občutljivih dokumentov, ki so služili kot podlaga za odločitev Sveta pri določanju restriktivnih ukrepov z namenom preprečevanja terorizma). V demokratični družbi mora biti najbolj odprt zakonodajni postopek, v katerem se sprejemajo najpomembnejše in za posameznike zavezujoče odločitve. Zdi se, da je avtorje ZDIJZ pri pisanju zakona vodila prav ta misel, saj za postopke slovenskih zakonodajnih organov niso predvideli nobenih posebnih izjem, tako kot na primer za sodišča in upravne organe. Delo DZ je dejansko zelo pregledno in je bilo že pred sprejetjem ZDIJZ podvrženo nadzoru javnosti mnogo bolj kot delo drugih državnih organov. V skladu s poslovnikoma DZ in DS se javnost njunega dela zlasti zagotavlja z obveščanjem javnosti, objavljanjem predlogov njunih aktov in drugih gradiv ter sprejetih sklepov, poročil in mnenj v glasilu, z javnostjo njunih sej in njegovih delovnih teles ter z omogočanjem predstavnikom medijev, da neposredno spremljajo seje in imajo dostop do gradiva in informacij DZ (prim. člene 100–106 Poslovnika DZ (PoDZ-1, Ur. l. 92/07-UPB1 in 105/10) ter člene 62–65 Poslovnika DS (PoDS-1, Ur. l. 70/08, 73/09 in 101/10)). Podrobneje o dostopu do dokumentov delovnih teles DZ: Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, s. 374–377.
95ZDIJZ nadalje ni predvidel varstva podatkov, pridobljenih ali nastalih v zvezi s postopki drugih državnih organov sui generis. Ti praviloma ne postopajo niti po upravnem niti po sodnem postopku v njihovem klasičnem pomenu, ampak njihovo delovanje deloma določajo področni zakoni, deloma pa se opirajo na uporabo drugih procesnih zakonov, zlasti ZUP in ZPP. Podrobneje o javnosti dela in dostopnosti informacij javnega značaja v posesti US, Varuha človekovih pravic, Banke Slovenije, Računskega sodišča, Državne revizijske komisije ter javnih agencij in javnih skladov: Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, s. 370–386.
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
American Bar Association – Central European and Eurasian Law Initiative (ABA CEELI), Freedom of Information: A Concept Paper, Washington D.C. 2000;
Article 19, A Model Freedom of Information Law, London 2001;
Article 19, The Public’s Right to Know – Principles on Freedom of Information Legislation, London 1999;
Banisar, Freedom of Information Around the World – A Global Survey of Access to Government Information Laws, dostopen na: http://www.freedominfo.org/documents/global_survey2006.pdf 2006;
Dienes et al., Newsgathering and the Law, Second Edition, USA 1999;
EU Network of Independent Experts on Fundamental Rights, Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice/doc_centre/rights/doc_rights_intro_en.htm;
Foerstel, Freedom of Information and the Right to Know – The Origins and Application of the Freedom of Information Act, Connecticut/London 1999;
Frowein/Peukert, Europäische Menschenrechtskonvention, EMRK-Kommentar, Kehl/Arlington 1996;
Harris/O’Boyle/Warbrick, Law of the European Convention on Human Rights, London 1995;
Mendel, Freedom of Information: A Comparative Legal Survey (UNESCO), New Delhi 2003;
Nowak, U.N. Covenant on Civil and Political Rights – CCPR Commentary, Kehl 1993;
Pirc – Musar, Še o noveli ZDIJZ, PP 26, 2005;
Pličanič et al., Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja: s pravom EU in primerjalnopravno prakso, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Dostop do informacij javnega značaja v evropskem pravu, s. 329–351 v: IX. Dnevi javnega prava, Portorož 2003;
Prepeluh, Kaj je informacija javnega značaja – Poskus pozitivne opredelitve, PP 8–9, 2004, s. VII–XII;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi EKČP, Revus 4, 2005, s. 115–126;
Sobotta, Transparenz in den Rechtsetzngsverfahren der Europäischen Union – Stand und Perspektiven des Gemeinschaftsrechts unter besonderer Berücksichtigung des Grundrechtes auf Zugang zu Informationen, Baden-Baden 2001;
United States Department of Justice, Freedom of Information Act Guide, dostopen na: http://www.usdoj.gov/oip/foi-act.htm 2002;
van Dijk/van Hoof (ur.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, The Hague 1998;
Villiger, Handbuch der EMRK, Zürich 1999.