Dopustnost omejitev
Blaž Ivanc, 2011
27Zadnji del besedila določbe 46. člena, po katerem je uresničevanje pravice do ugovora vesti v zakonsko opredeljenih primerih dopustno, »če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb«, ne predstavlja posebnega ustavnega pogoja ali omejitve za uresničevanje navedene pravice. Varstvo pravic in temeljnih svoboščin drugih je zakonodajalec – v skladu z zahtevami iz določbe 15. člena – dolžan upoštevati že pri določitvi vsebine pravice. Na tem mestu gre za notranje meje pravice do ugovora vesti. Pravico do ugovora vesti je dopustno omejevati zaradi varstva drugih ustavno varovanih dobrin. Omejevanje pravice do svobode vesti je dopustno izključno z zakonom. Dopustni so le posegi, ki prestanejo strogi test sorazmernosti.
28Zakonodajalec sme predpisati nadomestno obveznost, če: 1. to dopušča narava področja, na katerem posameznik uveljavlja ugovor vesti, 2. za to obstaja pomemben javni interes in 3. je navedeni poseg sorazmeren. Zakonodajalec je na podlagi drugega odstavka 123. člena dolžan urediti nadomestno obliko sodelovanja pri obrambi države. Nadomestna obveznost ne sme biti taka, da bi uresničevanje pravice do ugovora vesti nesorazmerno otežila ali ga celo onemogočila. Morebitna kaznovalna funkcija nadomestne obveznosti kot zakonodajalčev motiv je z vidika Ustave absolutno nedopustna. Predpisovanje nadomestne obveznosti je nezdružljivo npr. z naravo uveljavljanja ugovora vesti na področju zdravstvenih posegov.
Literatura k členu:
Alexy, Theorie der Grundrechte, Suhrkamp Taschenbuch Verlag, Wissenschaft 582, Baden-Baden 1994;
Alexy, Begriff und Geltung des Rechts, Alber 2003;
Böckenforde, Staat, Gesellschaft, Freiheit, Studien zur Staatstheorie und zum Verfassungsrecht, Frankfurt na Majni 1976;
Cerar, Ugovor vesti v slovenski pravni ureditvi, Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ljubljana 1992, s. 27–35;
Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/rights/charter/docs/network_commentary_final%20_180706.pdf;
De Sousa e Brito, Conscientous Objection, v: Linholm et al., (ur.), Facilitating Freedom of Religion or Belief: A Desktop, Leiden 2004, s. 273–289;
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006;
Ermacora et al., International Human Rights – Documents and Introductory Notes, Law Books in Europe, Dunaj 1993;
Evans, Freedom of Religion Under the European Convention on Human Rights, Oxford 2003;
Frenz, Handbuch Europarecht, Band 4: Europäische Grundrechte, Springer 2009;
Frowein/Peukert, Europaische Menschenrechtekonvention, Engel 2009 (3. izdaja);
Grimm, Conflicts between general laws and religious norms, Cardozo Law Review, Vol. 30, 6, s. 2369–2382;
Harris et al,, Law of the European Convention on Human Rights, Oxford 2009 (2. izdaja);
Isensee/Kirchhof, Handbuch des Staatsrecht, Band IV, Freiheitsrechte, Heidelberg 1989;
Jacobset al., The European Convention on Human Rights, Oxford 2010 (5. izdaja);
Korošec, Medicinsko kazensko pravo, Ljubljana 2004;
Martínez-Torrón/Durham, Religion and the Secular State, General Report, XVIII. mednarodni kongres primerjalnega prava, Washington 2010;
Meyer-Ladewig, Europäische Menschenrechtskonvention, Handkommentar, 2. Auflage, Nomos 2006;
Novak, Šola in otrokove pravice, Ljubljana 2004;
Pavčnik, Teorija prava: Prispevek k razumevanju prava, 3. razširjena, sprem. in dop. izd., Ljubljana 2007;
Polajnar – Pavčnik/Wedam Lukić (ur.), Pravo in medicina, Ljubljana 1998;
Raz, The Authority of Law, Essays on Law and Morality, Second Edition, Oxford 2009;
Schinkel, Conscience and Conscientious Objections, Amsterdam 2007;
Takemura, International Human Rights to Conscientious Objection to Military Service and Individual Duties to Disobey Manifestly Illegal Orders, Springer 2009;
Tettinger et al., Gemeinschaftskommentar zur Europäischen Grundrechte-Charta, Beck 2006.
Odločitve US glej – http://www.us-rs.si/odlocitve/