Delna pravnomočnost upravne odločbe
Tone Jerovšek, 2002
8ZUP omogoča tudi delno pravnomočnost odločbe, kar je bilo po (starem) ZUP bivše Jugoslavije sporno, je pa za uveljavitev pravice stranke izjemnega pomena. Nekateri teoretiki so že doslej menili, da je možna tudi delna pravnomočnot odločb. Delna pravnomočnost nastopi za tisti del odločbe, ki se s pritožbo ali s tožbo ne izpodbija in ni odvisen od drugih delov odločbe. Samo dejstvo, da je zoper odločbo vložena pritožba ali tožba, še ne pomeni, da je zadržan nastop pravnomočnosti odločbe. Odločba bo postala pravnomočna glede tistega dela oziroma zahtevka, zoper katerega ni vložena pritožba oziroma tožba v upravnem sporu. Tu moramo ločiti, ali gre za eno odločbo, s katero je bilo odločeno o več različnih zahtevkih ene stranke, ali pa je bila o teh zahtevkih izdana delna ali več delnih odločb, in nato še dopolnilna odločba. Delna in dopolnilna odločba sta samostojni odločbi tako glede pravnih sredstev kot tudi glede izvršbe. Zato zanju samostojno nastopi dokončnost in pravnomočnost po že navedenih pravilih. Tudi če je bilo z eno odločbo za stranko odločeno o več zahtevkih in se stranka zoper nekatere zahtevke ni pritožila oziroma ni sprožila upravnega spora, postanejo ti neizpodbijani deli odločbe pravnomočni. Če pa je v postopku sodelovalo več strank z istim zahtevkom, bo pritožba ene same stranke zadržala nastop pravnomočnosti za vse ostale stranke, ki se niso pritožile ali niso sprožile upravnega spora, če med njimi obstaja kolizija interesov. Organ uprave ali drug pristojni organ bo moral oceniti, ali bi nastop pravnomočnosti za posamezne stranke, ki so materialni sosporniki, povzročil za druge stranke, ki odločbo še izpodbijajo, nepopravljive posledice. Materialni sosporniki so praviloma medsebojno v taki odvisnosti, ki ne dopušča deljene pravnomočnosti odločbe.