Sebastian Nerad, 2011

19Banka Slovenije in Računsko sodišče (RačS) lahko z zahtevo začneta postopek pred US, če vprašanje ustavnosti ali zakonitosti nastane v zvezi s postopki, ki jih vodita (konkretna kontrola). Banka Slovenije se kot predlagatelj postopka pojavlja izredno redko (npr. OdlUS X, 151, U-I-283/00, Ur. l. 79/01).

20Glede RačS je US sprejelo stališče, da lahko zahtevo za presojo ustavnosti vloži v zvezi s postopkom, ki še ni končan. Po končanem revizijskem postopku namreč odločitev US ne more imeti vpliva na konkretni postopek. To stališče je US široko obrazložilo v zadevi OdlUS XVII, 15, U-I-28/08, Ur. l. 36/08: »Upravičenost RačS za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti je omejena na vprašanja, ki nastanejo v zvezi s postopkom, ki ga vodi, in se nanašajo na ustavnost oziroma zakonitost predpisov, ki jih RačS v tem postopku uporabi. Pri presoji upravičenosti RačS za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov je US izhajalo iz ustavnega položaja tega organa in njegove pristojnosti. […] RačS v revizijskem postopku ne sme presojati ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, temveč opravlja nadzor nad pravilnostjo in smotrnostjo poslovanja revidiranca. Kadar med izvajanjem konkretnega postopka revizije podvomi v ustavnost oziroma zakonitost predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ima na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23. a člena ZUstS pravico vložiti zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti. Že ob jezikovni razlagi besedne zveze ‘v zvezi s postopkom, ki ga vodi’ ni mogoča drugačna razlaga, kot da lahko RačS vloži zahtevo le v zvezi s postopkom, ki še ni končan. Tudi iz namena te določbe izhaja, da lahko v primeru dvoma v ustavnost oziroma zakonitost predpisa, ki ga mora uporabiti, RačS zahteva presojo pred US med postopkom. Samo v takšnem primeru bi namreč lahko imela odločitev US vpliv na postopek, ki ga vodi RačS.« Prim. tudi zadevi U-I-88/08 z dne 12. 2. 2009 in U-I-84/09, Ur. l. 55/09.