Sebastian Nerad, 2011

24Pogosteje kot z utemeljevanjem, da gre za predpis, se US ukvarja s pojasnjevanjem, da po materialnem kriteriju ne gre za predpis ter da zato za njegovo presojo ni pristojno. US v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti ni pristojno za presojo posamičnih aktov (četudi so izdani v obliki predpisa), aktov sodelovanja v postopku sprejemanja predpisa, internih aktov državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, kolektivnih pogodb, aktov upravljanja, materialnih ravnanj, aktov zasebnopravnih subjektov, nepravnih aktov ipd. V nadaljevanju so navedeni nekateri tipični primeri aktov, ki jih US ne presoja.

25Posamični akti (tudi če so sprejeti v obliki predpisa). U-I-125/01 z dne 1. 4. 2004: »Izpodbijani odlok ni predpis, temveč akt o ustanovitvi FIHO kot pravne osebe javnega prava (ustanove). Takšen akt je posamičen akt, čeprav ga je v obliki predpisa sprejel DZ.« OdlUS XIII, 71, U-I-96/02, Ur. l. 131/04: »Ker Sklep ne določa meril za oblikovanje višine cestnine, temveč zgolj tehnično določa cestninske ceste in višino cestnine za prevoženi kilometer cestninske ceste, ni predpis ali splošni akt, za presojo katerega bi bilo US pristojno.« OdlUS XV, 28, U-I-243/04, Ur. l. 45/06: »Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odločbe o odmeri nadomestila […], Programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica (Ur. l. 7/03) in Programa priprave sprememb in dopolnitev splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Cerknica (Ur. l. 106/03) se zavrže. […] Odločba je po svoji pravni naravi konkretni akt in ne predpis. Tudi Program/1 in Program/2 po svoji pravni naravi nista predpisa (tako že US v sklepu št. U-I-25/04 z dne 12. 2. 2004), zato je US pobudo, kolikor se nanaša na navedene akte, zaradi nepristojnosti zavrglo.« OdlUS XV, 34, U-I-153/04, Ur. l. 54/06: »Pobudniki izpodbijajo tudi Sklep Vlade RS o ugotovitvi usklajenosti predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin aktov Občine Ilirska Bistrica z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov RS. […] Izpodbijani sklep je po svoji pravni naravi posamičen akt in ne predpis. Zato je bilo treba pobudo v tem delu zaradi nepristojnosti zavreči.« U-I-272/08 z dne 12. 5. 2009: »Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 3. člena in drugega odstavka 4. člena Sklepa o razglasitvi cerkve sv. Pavla v Šentpavlu pri Lipoglavu za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur. l. 64/05) se zavrže. […] US na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakonom. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov pa ni mogoče izpodbijati s pobudo pred US. Zakonitost aktov organov, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu.«

26Generalna odločba. OdlUS XIV, 71, U-I-86/04, Ur. l. 90/05: »Izpodbijani odlok ni predpis, saj iz njegove vsebine izhaja, da se z njim urejajo posamična razmerja. […] To pomeni, da izpodbijani akt na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi, ki se vpišejo v zemljiško knjigo v breme lastnikov teh zemljišč. Te prepovedi so dolžni spoštovati vsi naslovniki izpodbijanega akta, ki poimensko sicer niso določeni, vendar jih je mogoče ugotoviti. V tem delu ima izpodbijani akt pravno naravo generalne odločbe. Generalna odločba je podobna splošnemu (abstraktnemu) pravnemu aktu, vendar je še vedno individualni upravni akt, ki se nanaša na konkretno določen primer in na določene posameznike oziroma določene organizacije, ki sicer poimensko niso navedeni, ne pa na nedoločeno število abstraktnih primerov. Tudi izpodbijani akt ne ureja nedoločenega števila abstraktnih primerov, temveč na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi. Zato ta akt ureja posamična razmerja, čeprav ga je v obliki odloka sprejel Občinski svet. Zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu.« O generalni odločbi je šlo tudi v zadevi U-I-322/08 z dne 9. 7. 2009.

27Posamični akti sodne uprave. U-I-61/08 z dne 15. 1. 2009: »Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Spremembe letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Kranju z dne 16. 3. 2005 in Letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Kranju za leto 2006 se zavrže. […] Izpodbijana akta nista podzakonska predpisa, ker ne vsebujeta določb splošne narave – pravil za dodeljevanje zadev sodnikom. Akta sta posamična akta sodne uprave, za presojo katerih US ni pristojno. Če bi v posameznem primeru prišlo do kršitve pravice do zakonitega sodnika (drugi odstavek 23. člena), pa bi lahko prizadeta stranka tako kršitev uveljavljala v postopku pred pristojnim sodiščem in po izčrpanju pravnih sredstev tudi pred US z ustavno pritožbo.«

28Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča. OdlUS XI, 163, U-I-17/02 z dne 10. 7. 2002: »Izpodbijani akt Vrhovnega sodišča po vsebini in obliki ni predpis oziroma splošni pravni akt. Pravnih mnenj, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča, ni mogoče, kot to zmotno meni pobudnik, razlagati na način, kot se razlagajo zakoni in druge abstraktne pravne norme. To so pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov. […] Zakonitost odločitve sodišča, ki vključuje tudi presojo pravilnosti uporabe materialnega prava v konkretnem postopku, se presoja v postopkih s pravnimi sredstvi. US lahko o morebitnih kršitvah človekovih pravic z odločitvijo, sprejeto na podlagi določenega pravnega stališča, presoja le, ko je zoper pravnomočno sodno odločbo vložena ustavna pritožba (50. do 53. člen ZUstS). Pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča, ni predpis, ki bi ga lahko US v okviru svojih pristojnosti presojalo v okviru postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov. Zato je bilo treba pobudo zavreči.«

29Programski in drugi nepravni akti. OdlUS XI, 76, U-I-144/99 z dne 16. 5. 2002: »Izpodbijani dopis po svoji pravni naravi ni ne predpis ne splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil. Gre namreč le za odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Urada za javno varnost, podpisan s strani generalnega direktorja policije, na konkretno pisanje pobudnice, oziroma za oceno ravnanja Urada za pritožbe in notranjo zaščito v konkretnem primeru.« OdlUS XIV, 58, U-I-390/02, Ur. l. 62/05: »Drugi pobudnik izpodbija dopis Direkcije Zavoda, ki ga poimenuje navodilo, ker naj bi urejalo in določalo ravnanje zavezanca za prijavo v zavarovanje in plačilo prispevka drugače kot veljavni predpisi, ki urejajo plačevanje pavšalnih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Iz izpodbijanega “navodila” je razvidno, da gre za razlago oziroma pojasnila Direkcije Zavoda, kako bo veljavne predpise uporabljala glede plačevanja prispevkov. Ker izpodbijani dopis nima narave predpisa, US za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti ni pristojno.« U-I-323/04 z dne 19. 5. 2005: »Pobudnik izpodbija tudi Dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-2005. Gre zgolj za dogovor med sindikati, Vlado RS in delodajalskimi organizacijami. Kot takšen izpodbijani akt ni predpis, za presojo katerega bi bilo pristojno US.« OdlUS XVI, 7, U-I-280/05, Ur. l. 10/07: »[US] ne presoja ustavnosti in zakonitosti Nacionalnega letalskega programa iz prvega odstavka 130. člena ZLet ter drugih letalskih varnostnih programov iz prvega odstavka 129. člena ZLet, ker letalski program ni predpis ali splošni akt, za oceno katerega bi bilo US na podlagi 160. člena Ustave pristojno.« U-I-436/06 z dne 25. 1. 2007: »Pobudnica izpodbija Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Po njenem stališču je Resolucija splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki določa natančen in konkreten načrt projektov. […]  Resolucija ni niti predpis niti splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, zato je US ni pristojno presojati.«

30Interni akti. OdlUS XI, 37, U-I-293/99 z dne 7. 3. 2002: »Pravilnik o disciplinskem postopku Lovske družine Raka, katerega določbo izpodbijata pobudnika, je interni akt, s katerim se urejajo notranja razmerja v Lovski družini Raka. Ker ni predpisani splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, US za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti ni pristojno.« (Glej ločeno mnenje sodnika Udeta). U-I-124/03 z dne 17. 6. 2003: »Pravila Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, katerih določbo izpodbijata pobudnika, so interni akt, s katerim se urejajo notranja razmerja v društvu.« U-I-40/03 z dne 13. 3. 2003: »Iz 1. člena splošnih določb izpodbijanega pravilnika izhaja, da se s Pravilnikom določa organizacija in delo Uprave RS za zračno plovbo, notranje organizacijske enote in njihovo delovno področje in medsebojna razmerja, način dela, vodenja, pooblastila in odgovornost delavcev, način sodelovanja z drugimi organi in organizacijami, javnost dela ter sistematizacija delovnih mest. […] Uprava Pravilnika ni sprejela v funkciji opravljanja državnih funkcij, temveč v funkciji delodajalca. S Pravilnikom so namreč urejena nekatera konkretna vprašanja s področja delovnih razmerij, ki zadevajo le zaposlene v Upravi. Pravilnik ne vsebuje norm, ki bi navzven povzročale pravne učinke. Zato Pravilnik ne more imeti značaja splošnega akta.« U-I-197/01 z dne 15. 1. 2004: »Z izpodbijanim aktom [pravilnik o plačah] se urejajo plače zaposlenih v Zavodu. Ta akt ne vsebuje norm, ki bi navzven povzročale pravne učinke. Zato nima značaja predpisa.« OdlUS XIV, 28, U-I-160/03, Ur. l. 54/05: »Izpodbijanim določbam Statuta RTVS o svetu delavcev javnega zavoda RTVS ni mogoče priznati narave predpisa oziroma akta za izvrševanje javnih pooblastil. Gre za določbe, s katerimi se urejajo interna razmerja znotraj javnega zavoda, ki nimajo eksternih učinkov.« U-I-309/04 z dne 7. 7. 2005: »Izpodbijani pravilnik [o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi] ni predpis, temveč je interni akt, s katerim župan določa delovna mesta v občinski upravi in določa pogoje za njihovo zasedbo. Zato US za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti ni pristojno.«

31Izvajanje predpisov in akti upravljanja. OdlUS XI, 18, U-I-15/00 z dne 31. 1. 2002: »Po 21. členu ZUstS odloča US o ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov. V okviru postopka, začetega s pobudo, pa ne more ocenjevati pravilnosti oziroma zakonitosti ravnanj državnih in drugih organov pri izvajanju predpisov.« OdlUS XI, 165, U-I-43/02, Ur. l. 83/02: »US ni pristojno za presojo določb javnega razpisa, ker le-ta ni predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ampak akt, izdan v postopku za pridobivanje in izbor najprimernejše zainteresirane osebe zasebnega prava.« OdlUS XI, 231, U-I-169/00, Ur. l. 105/02: »Izpodbijana merila [v javnem razpisu] niso predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil. Izpodbijana merila so del Razpisnih pogojev z navodili ponudnikom, ta pa so akt, izdan v postopku konkretnega razpisa za izbiro izvajalca po ZJN. Ustavnost in zakonitost razpisnih pogojev (ali dela razpisnih pogojev) se izpodbija s pravnimi sredstvi v konkretnih postopkih.« OdlUS XI, 92, U-I-112/01 z dne 23. 5. 2002: »Izpodbijane sklepe je Vlada sprejela v zvezi s svojo pristojnostjo, da zastopa RS kot pravno osebo in upravlja z nepremičninami in z drugim premoženjem RS, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Vojaška stanovanja, katerih lastnik je RS, na podlagi navedene določbe ZVRS upravlja Vlada. […] Zakonitost ravnanja Vlade kot zastopnice države v premoženjskopravnih razmerjih se torej presoja v konkretnih sodnih postopkih.«

32Akti sodelovanja v normodajnem postopku. OdlUS XI, 28, U-I-42/02 z dne 28. 2. 2002: »Predlog Vlade DZ, naj ugotovi, da noben od vloženih predlogov za ustanovitev nove občine ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom (v nadaljevanju Predlog Vlade), po svoji vsebini in obliki ni predpis oziroma splošni akt. Predlog Vlade DZ glede predlogov za začetek postopka za ustanovitev občin in določitev njihovih območij pomeni le akt sodelovanja Vlade kot izvršilne veje oblasti v posebnem postopku, urejenem v Zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. […] Kot je razvidno, predlog Vlade ni predpis, za katerega presojo ustavnosti in zakonitosti bi bilo pristojno US. Zato je pobude zavrglo.«

33Kolektivne pogodbe in akti gospodarskih družb. U-I-197/01 z dne 15. 1. 2004: »Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo US ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti določb kolektivnih pogodb.« U-I-149/03 z dne 3. 3. 2005: »US je na podlagi 160. člena pristojno presojati ustavnost zakonov oziroma ustavnost in zakonitost podzakonskih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Statut delniške družbe, ki ga pobudnica izpodbija, v navedene kategorije predpisov ne sodi. US ni pristojno presojati izpodbijanega statuta.«

34Splošni pogoji pogodbe. Up-496/04, U-I-35/06 z dne 2. 2. 2006: »Splošni pogoji pogodbe so pravila, ki jih pripravi ena stranka vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Če jih nasprotna stranka sprejme, postanejo sestavni del pogodbe. Okoliščina, da so namenjeni nedoločenemu številu istovrstnih pravnih razmerij, jih sicer približuje pravnim pravilom, vendar samo zato še nimajo narave predpisa. […] Za ustavnosodno presojo pogodbe oziroma splošnih pogojev kot njenega dela US ni pristojno.«

35Odločanje o konkretnih pravicah in obveznostih. U-I-97/04 z dne 8. 9. 2005: »Pobudnik je navedel, da ne izpodbija pravnih predpisov (zakonov in mednarodnih pogodb), ki naj bi bili podlaga njegovi zahtevi za izplačilo invalidnine, temveč US daje pobudo za presojo upravičenosti do izterjave osebne civilne vojne invalidnine na podlagi pravnih aktov, ki jih navaja in ki po njegovem mnenju predstavljajo pravno podlago za to njegovo pravico. […] US na podlagi citirane določbe Ustave o takšnem zahtevku v okviru postopka s pobudo ni pristojno odločati. Zato je pobudo zavrglo.« Up-1900/08, U-I-177/08 z dne 10. 9. 2009: »Pobudnik tudi zahteva, naj mu US prisodi odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi izgube pravice do opravljanja pravniškega državnega izpita. US pojasnjuje pobudniku, da ni pristojno odločati o takšnih zahtevkih. Odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode lahko uveljavlja pobudnik pred pristojnim sodiščem (26. člen), šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo.«