Miran Blaha, 2002

5Organizacijska svoboda je tako individualna pravica posameznika ustanavljati sindikate in se vanje včlaniti kot kolektivna pravica sindikatov do ustanavljanja in vključevanja v nacionalne zveze ter včlanjevanja v mednarodne organizacije delavcev. Akcijska svoboda pa je predvsem pravica sindikata do prostega delovanja, posebej do kolektivnega dogovarjanja in do stavke. Ni pa s tem sindikatom zagotovljena tudi pravica do učinkovitosti.

6Posebno vprašanje je, koliko se država lahko vmešava v notranje delovanje sindikata. Pravica do svobodnega ustanavljanja sindikatov pomeni tudi, da sindikati sami sprejemajo svoja pravila in notranje akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike ter da se sami upravljajo in delujejo po svojih akcijskih programih. Država se v izvrševanje teh pravic ne sme vmešavati, razen kolikor bi v posameznih primerih to bilo potrebno zaradi zaščite posameznika pred zlorabami s strani sindikata oziroma njegovih organov: delovanje v nasprotju s pravili, nerazumna ali arbitrarna pravila, nesprejemljive posledice, ipd.