e-KURS

Komentar Ustave Republike Slovenije

  • Domov
  • Stvarno kazalo
  • Seznam avtorjev

  • Prijava
  • Pozabljeno geslo
Državna ureditev / Državni zbor / 81. člen

2. Mandatna doba poslanca

Franc Grad, 2011

8Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov, in sicer od trajanja mandata parlamenta in od osebnih razlogov, zaradi katerih lahko njegov mandat preneha. Normalno namreč traja mandat poslanca toliko časa, kolikor traja mandat predstavniškega telesa, katerega član je, kajti poslanec svoj mandat lahko uresničuje le v okviru pristojnosti parlamenta kot predstavniškega in zakonodajnega telesa. Lahko pa mu mandat preneha pred tem iz različnih razlogov, ki zadevajo njegovo osebo. V vsakem primeru pa traja poslanski mandat od pridobitve do izgube mandata. Pri pridobitvi mandata je treba ločiti postavitev na funkcijo in začetek izvrševanja funkcije. Poslanec pridobi poslanski mandat, ko je uradno ugotovljen izid volitev, kar je torej pravna podlaga za pridobitev poslanskega mandata. S tem pa še ni možno izvrševati mandata, kajti za to je potrebno še posebno dejanje, s katerim je poslanski mandat potrjen, torej verifikacija mandata (glej komentar k 82. členu).

9Mandatna doba predstavniškega telesa je torej največkrat enaka mandatni dobi njegovih članov, ni pa to nujno, saj imajo lahko nekateri krajšo dobo. Do tega lahko pride predvsem zaradi predčasnega prenehanja mandata posameznim članom, zato jih morajo nadomestiti novi člani, ki imajo posledično krajšo mandatno dobo. Lahko pa se zaradi poznejše verifikacije poslanskega mandata zgodi, da se mandat nekega poslanca začne izvrševati pozneje, kot je konstituirano predstavniško telo, zato je krajša tudi njegova mandatna doba.

10Tako kot velja v drugih parlamentih, tudi mandat poslanca DZ traja praviloma toliko časa, kot traja mandat DZ. Ustava ne določa niti načina pridobitve niti razlogov za prenehanje poslanskega mandata, temveč je to določeno v Zakonu o poslancih (ZPos). Tako 6. člen ZPos določa, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v DZ. Zakon (9. člen ZPos) določa tudi načine prenehanja poslanske funkcije. Po­slan­cu pre­ne­ha man­dat, če iz­gu­bi vo­lil­no pra­vi­co, če po­sta­ne traj­no ne­zmožen za oprav­lja­nje funk­ci­je, če je s prav­no­močno sod­bo ob­so­jen na ne­po­goj­no ka­zen za­po­ra, daljšo od šestih me­se­cev, če v treh me­se­cih po po­tr­di­tvi man­da­ta ne pre­ne­ha oprav­lja­ti de­jav­no­sti, ki ni združlji­va s funk­ci­jo po­slan­ca ali pa na­sto­pi ta­ko de­jav­nost ali funk­ci­jo, in končno, če odstopi. Poslancu preneha mandat z dnem, ko DZ ugotovi, da so nastali navedeni razlogi,vendar pa mu kljub obsodbi ne preneha mandat, če DZ sklene, da lahko še naprej opravlja poslansko funkcijo.


Literatura k členu:

Cerar, Imuniteta poslancev, ZZR 54, 1994, s. 57–79;

Golobič et al., Predpisi o volitvah v DZ s pojasnili, Ljubljana 2000;

Grad, Volitve in volilni sistem, IJU, Ljubljana 1996;

Grad et al., Državna ureditev Slovenije, Ljubljana 1996;

Grad/Kaučič, Ustavno pravo Slovenije, Ljubljana 1997;

Grad–2000, Parlament in vlada, Ljubljana 2000;

Grad, Volitve in volilni sistem, Ljubljana 2004,

Grad et al., Primerjalno ustavno pravo, Ljubljana 2006,

Igličar, Zakonodajno odločanje, Ljubljana 1994;

Igličar, Zakonodajni proces z osnovami nomotehnike, Ljubljana 2004,

Kaučič 1992, Referendum in ljudska pobuda v novi slovenski ustavi, Teorija in praksa, 1–2/1992, s. 70–75;

Kaučič–1993, Poslanska imuniteta, Ljubljana 1993;

Kaučič 1994, Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994;

Kaučič 1995, Postopek parlamentarne preiskave, Zbornik strokovno-znanstvenih razprav VŠNZ 8, 1995, s. 29–44;

Krivic, Ustavno sodišče: pristojnosti in postopek v: Pavčnik/Maučič (ur.), Ustavno sodstvo, Ljubljana 2000;

Mozetič 1999, Funkcije predsednika državnega zbora RS, v: Zajc (ur.), Parlamentarno vodenje, Ljubljana 1999;

Mozetič 2000, Parlamentarna preiskava v pravnem sistemu RS, Ljubljana 2000;

Pavčnik 1997, Teorija prava , Ljubljana 1997;

Pavčnik, Razumevanje temeljnih človekovih pravic, s. 84–116, v: Pavčnik et al. (ur.), Temeljne pravice, Ljubljana 1997;

Pitamic, Teorija države, Ljubljana 1996;

Predlog poslovnika DZ – druga obravnava, Poročevalec 44/2001;

Predlog vlade za začetek postopka za spremembo ustave RS, delovno besedilo 11. 7. 2001 (objavljeno na spletnih straneh vlade);

Sovdat, Nekateri vidiki sodnega varstva volilne pravice pri državnih volitvah, Pravnik, 4–5, 1999, s. 228–252;

Zagorc, Poslanski mandat in nezdružljivost poslanske funkcije,

Zajc, Parlamentarno odločanje, Ljubljana 2000.

  • Kolofon
  • Pogoji uporabe
  • Politika piškotkov
MIZŠ logotip ARRS logotip
nova univerza grb
© Nova univerza, 2023 | ISSN 2670-4293