Zavarovanje za brezposelnost
Barbara Kresal, 2002
66OdlUS IV, 108, U-I-282/94 z dne 18. 10. 1995, tč. 16, 17 in 18: »Pravica do denarnega nadomestila kot ena od pravic iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti temelji na zavarovalniškem principu, kar pomeni, da si zaposleni s plačevanjem določenega prispevka zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve. Določitev pogojev za pridobitev teh pravic, osnove za odmero, višina ter čas trajanja so usklajene z obveznostmi, ki jih je država prevzela z ratificirano mednarodno Konvencijo MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti. […] Možnost podaljšanja izplačevanja denarnega nadomestila za starejše delavce pa temelji na načelu solidarnosti, ki v sistemih socialnega zavarovanja pomeni nujni korektiv čistim zavarovalniškim kriterijem. […]
67Pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti je le ena od pravic, ki je v veljavni zakonodaji predvidena za zagotavljanje socialne varnosti. Že ZZZPB pozna še druge pravice in ukrepe […]. Zato zgolj dejstvo, da pobudnik ne izpolnjuje pogojev za eno izmed pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, še ne pomeni, da je kršena njegova ustavna pravica do socialne varnosti.«
68OdlUS VI, 155, U-I-343/94, Ur. l. 80/97, tč. 6 in 10: »Pogoje, pod katerimi naj bi denarno nadomestilo in druge pravice pridobile osebe, ki niso bile v delovnem razmerju, ker so pred nastankom brezposelnosti samostojno opravljale dejavnost kot reden poklic, ali so bile lastnik podjetja, bi moral po pooblastilu izpodbijanega 3. odst. 15. člena določiti podzakonski akt. […] Ker ta akt ni bil izdan, niti ni teh pogojev kasneje uredil zakonodajalec, je na tem področju nastala pravna praznina, zaradi katere je ostalo odprto zlasti vprašanje, kdaj v obravnavanih primerih nastopi zavarovalni primer. Takšno stanje ni v skladu z 2. členom, pa tudi ne z 2. odst. 120. člena, ker ne omogoča pristojnim organom, da bi svoje delo opravljali na podlagi predvidenega predpisa. […]
69Zato bi podzakonski akt, izdan ob upoštevanju vsebine pooblastila, da naj določi (drugačne) pogoje za pridobitev pravic in (drugačen) obseg pravic, vnesel takšno razlikovanje med skupinama zavarovancev v enotnem obveznem zavarovanju, da pravic ne bi mogli uresničevati pod enakimi pogoji. […] pooblastilo v izpodbijanem 3. odst. 15. člena pa podzakonskemu aktu nalaga celotno ureditev zavarovanja v okviru enotnega obveznega zavarovanja – z izjemo določitve pravic. Zato je ta določba izpodbijanega 3. odst. 15. člena ZZZPB v neskladju tudi s 3. in 14. členom.«