Metoda Orehar Ivanc, 2002

11Zakon o osnovni šoli – ZOsn (Ur. l. 12/96); Zakon o vojaški dolžnosti – ZVojD (Ur. l. 18/91, 37/95 – odl. US in 74/95); Zakon o zdravniški službi – ZZdrS (Ur. l. 98/99); Zakon o zdravstveni dejavnosti – ZZDej (Ur. l. 9/92, 26/92 – p., 37/95, 8/96 in 90/99).

12Ugovor vesti zoper vojaško dolžnost je urejen v 38. do 48. členu ZVojD. Zakon določa pogoje in postopek uveljavljanja ugovora vesti ter nadomestno civilno službo. Zakon ponavlja razloge za ugovor vesti, ki so navedeni v 2. odst. 123. člena Ustave, in dodaja, da mora te razloge potrjevati splošen način življenja in ravnanja osebe, ki uveljavlja ugovor vesti. V skladu z OdlUS IV, 50 je bil Zakon dopolnjen tako, da omogoča uveljavljanje ugovora vesti tudi med služenjem vojaškega roka in po njem. Zakon določa posebni komisiji, ki na prvi in na drugi stopnji odločata o priznanju pravice. Ustavno sporen je relativno dolg rok treh mesecev za odločitev prvostopenjske komisije v primeru, ko je prosilec dal prošnjo med služenjem vojaškega roka. O prošnji bi bilo potrebno odločiti nemudoma.

13Po 46. členu ZZdrS lahko zdravnik odkloni zdravniški poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in če ne gre za nujno zdravniško pomoč. O svojem ugovoru vesti mora pravočasno obvestiti bolnika in ga napotiti k drugemu zdravniku, če pa je zaposlen, mora o zavrnitvi posega obvestiti svojega delodajalca. Bolj omejeno je urejen ugovor vesti za druge zdravstvene delavce. Ti lahko odklonijo zdravstveni poseg, če sodijo, da ni v skladu z njihovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike ter če ne gre za nujno medicinsko pomoč. O svojem ugovoru morajo obvestiti zdravstveni zavod, ta pa mora to upoštevati ob hkratni zagotovitvi, da imajo bolniki možnost nemotenega uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva (56. člen ZZDej). Dopustnost pogojevanja pravice do ugovora vesti z dodatnim pogojem, da je zdravstveni poseg tudi v neskladju s pravili medicinske etike, je vprašljivo.

14Poleg tega ZZdrS nalaga zdravnikom dolžnost, da pred začetkom opravljanja zdravniške službe poda izjavo o uveljavljanju ugovora vesti (1. odst. 31. člena v zvezi s 1. odst. 29. člena), kasnejše uveljavljanje ugovora vesti, ne da bi bila prej podana omenjena izjava, pa sankcionira kot prekršek (4. točka 81. člena). Glede na to, da je vprašljivo, ali more posamezen zdravnik – predvsem tudi ob upoštevanju razvoja na področju biomedicine – vnaprej predvideti vse možne situacije, ko bi želel uveljavljati ugovor vesti, sta določbi lahko z vidika učinkovitega izvrševanja pravice do ugovora vesti sporni. Določbi bi bili v nasprotju z Ustavo tudi, če bi se izkazalo, da gre za prikrito diskriminacijo na podlagi verskega ali drugega prepričanja.

15ZOsn ne govori o ugovoru vesti, deloma pa omogoča izvrševanje te pravice. Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če to vnaprej napovejo in največ pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko iz opravičljivih razlogov dovoli daljši izostanek (53. člen ZOsn). V posamičnem primeru pa bi bila lahko vprašljiva določba, ki oprostitev sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli dopušča le iz zdravstvenih razlogov (52. člen ZOsn).