Franc Grad, 2011

44Volilni sistem lahko gledamo kot veljaven sistem volitev, lahko pa tudi dinamično, torej kot proces. Volilni postopek je sestavljen iz časovno določenih in omejenih opravil, ki vodijo do njegovega končnega cilja, torej do izvolitve članov parlamenta. Volilna opravila je mogoče glede na njihovo naravo in časovne okvire razdeliti na več v sebi relativno zaokroženih in zaključenih faz. Kandidiranje je prva faza volilnega postopka, ki ga tvorita še faza glasovanja in faza ugotavljanja izida glasovanja. Volilni postopek se začne ob točno določenem času in sicer z razpisom volitev, ki pomeni uvedbo volilnega postopka. Parlamentarne volitve navadno razpiše šef države.

45V so­do­bnih vo­li­tvah je kan­di­di­ra­nje po­se­ben ele­ment vo­lil­ne­ga si­ste­ma, ki je odvi­sen od mno­gih de­jav­ni­kov, zla­sti pa od si­ste­ma raz­de­li­tve man­da­tov. Eno naj­po­mem­bnejših vprašanj pri kan­di­di­ra­nju je, kdo ima pra­vi­co po­stav­lja­ti kan­di­da­te in pod kakšni­mi pogoji. Vse­ka­kor ima­jo v so­do­bnih vo­li­tvah pov­sod v večji ali manjši me­ri po­gla­vi­tno vlo­go pri kan­di­di­ra­nju po­li­tične stran­ke. Po­ne­kod ima­jo nam­reč pra­vi­co po­stav­lja­ti kandida­te sa­mo po­li­tične stran­ke, dru­gje mo­ra bi­ti kan­di­da­tu­ra pod­pr­ta s pod­pi­si določene­ga šte­vi­la voliv­cev ali po­slan­cev ali pa mo­ra kan­di­dat pre­dložiti do­ločeno kavcijo. Po­ne­kod pa lah­ko pre­dla­ga­jo kan­di­da­te tu­di sa­mi voliv­ci.

46V volilnem postopku volivci izrazijo svojo voljo glede izbire poslancev z glasovanjem, kar je hkratno dejanje, ki mora potekati na določen dan ali v določenem krajšem časovnem razdobju. Volivci namreč ne morejo izražati svoje volje, kadar bi hoteli, ker namen volitev, to je izvolitev članov parlamenta, terja, da je njihova volja izražena takrat, ko je treba izvoliti nov parlament – ker mu je potekla redna mandatna doba ali je bil razpuščen. Zato mora biti delovanje vseh udeležencev volilnega postopka med seboj časovno usklajeno. Vsa opravila v volilnem postopku služijo temu, da se ustrezno izrazi volja volivcev in da se ta volja ustrezno ugotovi; vse skupaj pa služi temu, da se lahko konstituira nov parlament.

47Vo­li­tve v DZ raz­piše pred­se­dnik re­pu­bli­ke (81. člen) in sicer razpisuje splošne in na­do­me­stne vo­li­tve, medtem ko dru­ge vo­li­tve (po­nov­ne in naknadne) raz­pišejo pri­stoj­ne vo­lil­ne ko­mi­si­je. Splošne volitve razpiše predsednik republike s posebnim aktom (odlokom o razpisu volitev), predčasne volitve pa z aktom o razpustitvi DZ (14. člen ZVDZ). Ker ZVDZ določa, da se mora akt o razpisu volitev objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije, bi to seveda veljalo ne samo glede akta o razpisu rednih, temveč tudi glede akta o razpisu predčasnih volitev.

48Splošne volitve se razlikujejo od nadomestnih, naknadnih ter ponovnih volitev po tem, da se na splošnih volitvah volijo vsi poslanci DZ, medtem ko se na drugih volitvah volijo samo posamični poslanci ali del poslancev (12. člen ZVDZ). Ker se na nadomestnih volitvah med trajanjem mandatne dobe DZ voli eden ali več poslancev namesto na rednih volitvah izvoljenih poslancev, ki so izgubili mandat, jih razpiše predsednik republike. Pač pa naknadne in ponovne volitve, ki so v širšem pomenu del splošnih volitev, ki so bile kot celota že razpisane, razpiše pristojna volilna Zato načeloma velja za naknadne in ponovne volitve isti postopek kot za splošne volitve, za nadomestne volitve (kadar so potrebne) pa je v zakonu predpisan poseben postopek.

49Ker je mogoče, da se DZ razpusti še pred potekom redne mandatne dobe, ločimo v okviru splošnih volitev redne volitve in predčasne volitve. Redne so tiste volitve, ki se izvedejo vsako četrto leto pred potekom redne mandatne dobe DZ. Ta pa začne teči s prvo sejo prejšnjega DZ in se konča s prvo sejo novega DZ. V skladu z določbo 81. člena Ustave določa zakon (13. člen ZVDZ), da se volitve izvedejo najprej dva meseca in najpozneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Za prvo sejo novega DZ se šteje seja, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov, s čimer je DZ konstituiran. Predčasne volitve se opravijo, če se DZ razpusti pred potekom redne štiriletne mandatne dobe, ki je določena v Ustavi. Opraviti se morajo najpozneje dva meseca po razpustu DZ (glej tudi komentar k 81. členu).

50Rok za opravo volitev seveda narekuje tudi roke za razpis volitev. Zato zakon določa tudi roke za razpis volitev (15. člen ZVDZ). Redne volitve se morajo namreč razpisati najprej 135 dni in najpozneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Pri tem od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa. Ta zakonska določba v skladu s potrebami volilne procedure podrobneje razčlenjuje ustavno ureditev časa, v katerem se morajo opraviti volitve, in sicer tako, da določa časovni okvir, v katerem lahko predsednik razpiše volitve in časovni okvir, v okviru katerega lahko določi dan glasovanja.

51Raz­pis vo­li­tev po­me­ni časov­no do­ločitev začet­ka in tu­di kon­ca vo­lil­ne­ga po­stop­ka. Za­to je tre­ba v ak­tu o raz­pi­su vo­li­tev do­ločiti dan raz­pi­sa vo­li­tev kot dan začet­ka vo­lil­ne­ga postop­ka in dan gla­so­va­nja (16. člen ZVDZ). Od ene­ga ali dru­ge­ga od teh dveh dni se računa­jo ro­ki v vo­lil­nem po­stop­ku (vo­lil­ni ro­ki).

52Sam postopek volitev v DZ delimo na tri temeljne faze, in sicer na kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje izida glasovanje oziroma delitev poslanskih mandatov. Kandidi­ra­nje je pr­va fa­za vo­lil­ne­ga po­stop­ka, v ka­te­ri se na or­ga­ni­zi­ran in vna­prej do­ločen način po­stav­lja­jo kan­di­da­ti, med ka­te­ri­mi (in edi­no­le med nji­mi) lah­ko iz­bi­ra­jo voliv­ci svo­je pred­stav­ni­ke v par­la­men­tu. Za­to so na­va­dno za kan­di­di­ra­nje do­ločeni ra­zlični pogoji. V po­stop­ku kan­di­di­ra­nja, ki je ena naj­po­mem­bnejših faz vo­lil­ne­ga po­stop­ka, se pri pri­stoj­nem držav­nem or­ga­nu vla­ga­jo kan­di­da­tu­re, ki so lah­ko bo­di­si v obli­ki po­sa­mičnih kan­di­da­tur bo­di­si v obli­ki kan­di­da­tnih list. Po veljavni volilni zakonodaji (42. člen ZVDZ) lahko predlagajo kandidate bodisi politične stranke ali pa volivci, pod pogoji, ki jih določa zakon. Lista kandidatov se vloži pri volilni komisiji volilne enote in to v roku, ki omogoča izvedbo nadaljnjih volilnih opravil, kot so potrjevanje list, glasovanje in ugotovitev volilnega izida.

53Zakonitost kandidacijskega postopka in kandidatur je odločilna za zakonitost vsega nadaljnjega postopka volitev. Zato volilne komisije ugotovijo ali so predložene kandidature zakonite, kajti v nasprotnem primeru ne smejo več sodelovati v nadaljnjem postopku. Volilna komisija lahko listo potrdi ali pa jo zavrne. Zavrne jo lahko iz formalnih ali pa iz vsebinskih razlogov. Če predlagana kandidatura ali lista kandidatov nima pomanjkljivosti oziroma so bile formalne pomanjkljivosti odpravljene, volilna komisija listo potrdi. Vse potrjene liste kandidatov objavi Državna volilna komisija.

54Gla­so­va­nje je de­ja­nje, s ka­te­rim volivec izja­vi svo­jo vo­ljo ta­ko, da da svoj glas v ko­rist kan­di­da­ta (ozi­ro­ma kan­di­da­tne li­ste), za ka­te­re­ga želi, da bo izvo­ljen. Z gla­so­va­njem volivec ure­sničuje ak­tiv­no vo­lil­no pra­vi­co. Gla­so­va­nje pre­dvi­do­ma po­te­ka v po­se­bej določenem času in na po­se­bej do­ločenih jav­nih me­stih. V zgo­do­vi­ni vo­li­tev sta zna­na predvsem taj­no in jav­no gla­so­va­nje, se­daj pa sko­raj pov­sod prev­la­du­je taj­no gla­so­va­nje. Taj­nost gla­so­va­nja se lah­ko do­seže na raz­lične načine. Po naši ureditvi voliv­ci lah­ko glasu­je­jo sa­mo ose­bno (71. člen ZVDZ), kar po­me­ni, da nihče ne mo­re gla­so­va­ti prek poo­blaščen­ca. Za­kon (73. člen ZVDZ) do­loča tudi, da lah­ko volivec gla­su­je sa­mo za enega kan­di­da­ta.

55Zadnja faza volilnega postopka je ugo­tav­lja­nje izi­da gla­so­va­nja. V tej fa­zi se ugo­to­vi volja volivcev gle­de iz­bi­re kan­di­da­tov za po­slan­ce ter na tej po­dla­gi raz­de­li­jo po­slan­ski man­da­ti. Po našem vo­lil­nem za­ko­nu (84. do 96. člen ZVDZ) po­te­ka ugo­tav­lja­nje izi­da gla­so­va­nja or­ga­ni­za­cij­sko in časov­no ločeno v šti­rih fa­zah. Pr­va fa­za je ugo­tav­lja­nje izi­da gla­so­va­nja na vsa­kem vo­lišču, dru­ga ugo­tav­lja­nje izi­da gla­so­va­nja v vo­lil­nem okra­ju, tretja ugo­tav­lja­nje vo­lil­ne­ga izi­da v vo­lil­ni eno­ti, četr­ta in za­dnja fa­za pa je ugo­tav­lja­nje izi­da gla­so­va­nja na rav­ni vse države.