Boštjan M. Zupančič, 2002

15US je pravico do rehabilitacije in odškodnine iz 30. člena opredelilo leta 1998 v OdlUS VII, 150, U-I-60/98, Ur. l. 56/98: “Pravica do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe je ustavna pravica tiste osebe, ki je bila prizadeta s posledicami neupravičene kazenske sodbe. Gre za posebno osebnostno pravico, ki jo lahko uveljavlja le neupravičeno obsojena oseba. Če je bila oseba spoznana za neupravičeno obsojeno po smrti, njeni dediči podedujejo pravico do povrnitve škode v skladu z določbami ZKP in splošnimi načeli odškodninskega prava (204. člen ZOR določa, da terjatev za povrnitev negmotne škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom). Pravica dedičev do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe njihovega prednika ne izhaja iz 30. člena, ampak je ustavno varovana na podlagi 33. in 67. člena. […] 21. Pravica do povrnitve škode iz 30. člena je pravica, ki je v Ustavi določena brez zakonskega pridržka. Na podlagi 3. odst. 15. člena jo je dopustno omejiti samo, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic drugih.”