Ustavnosodna presoja
Jadranka Sovdat, 2011
20OdlUS XVII, 4, Mp-1/07, Ur. l. 15/08: US je edino sodišče, ki izvaja sodni nadzor nad odločitvami Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov. Postopek s pritožbo je poseben postopek, v katerem mora US v luči varstva volilne pravice vsebinsko presojati tiste nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na pravilnost volilnega izida. Namen takšne ureditve je zagotovitev čimprejšnjega polnega delovanja Državnega zbora in s tem zagotovitev učinkovitega izvrševanja funkcij zakonodajne veje oblasti. V primeru imenovanja izvoljene poslanke za ministrico opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste, ki bi bil izvoljen, če ne bi bila izvoljena poslanka, imenovana za ministrico. Pri ugotavljanju, kdo izmed kandidatov s te liste ima večji delež glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju, je treba upoštevati natančno izračunan rezultat in ne rezultata, ki je pridobljen s pomočjo računalniškega programa kot tehničnega pripomočka, ki zaokroži volilni delež na dve decimalki.
21Mp-2/07 z dne 21. 2. 2008: Po tretjem odstavku 50. člena ZDsve ima pravico do pritožbe na US samo kandidat, ki je bil izvoljen, pa Državni svet ni potrdil njegovega mandata. Pritožnik je kot poklicna organizacija izvolil svojega člana v volilno telo za volitve predstavnika s področja socialnega varstva, ni pa imel kandidata za člana Državnega sveta, zato ni upravičen vložiti pritožbe. US se ni spuščalo v ustavnost navedene zakonske določbe, ker pritožnik zatrjuje nepravilnosti iz kandidacijskega postopka, ki bi jih s pravilnimi in pravočasnimi pravnimi sredstvi lahko uveljavljal pred volitvami. S pritožbo namreč lahko uveljavlja le očitke o delu volilne komisije pri izvedbi volitev, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na (izvolitev) in potrditev mandatov, nepravilnosti iz postopka kandidiranja pa samo, če jih iz utemeljenih razlogov ni mogel uveljavljati že pred volitvami. Mp-3/07 z dne 21. 2. 2008: kandidat, ki na volitvah ni bil izvoljen za člana Državnega sveta, ni upravičen vložiti pritožbe. Zgolj to, da je namesto predsednice volilnega odbora ovojnico izvlekel njegov član, ne pomeni, da je bil žreb ob enakem volilnem izidu izveden na nepošten, netransparenten ali na pristranski način. Ob neutemeljenosti očitka se US ni bilo treba spuščati v ustavnost zakonske določbe, ki ne omogoča pritožbe neizvoljenemu kandidatu.
22OdlUS XVI, 108, Up-2597/07, Ur. l. 94/07: Z odločbo U-I-468/06 (glej komentar k 43. čl.) je US ugotovilo protiustavnost zakonske ureditve, ni pa določilo načina izvršitve odločbe. V primeru ustavnosodne presoje predpisa izrek in obrazložitev odločbe pomenita celoto, zaradi česar vežejo tudi razlogi in stališča, vsebovana v obrazložitvi, tudi če se izrek odločbe nanje ne sklicuje. Zato stališču upravnega sodišča, ki se je oprlo na razloge iz navedene odločbe, in po katerem pomeni kršitev pritožnikove pasivne volilne pravice dejstvo, da sta bila člana dveh volilnih odborov sorodnika županskega kandidata, zaradi česar je bil ustvarjen videz neobjektivnosti in pristranskosti obeh volilnih odborov, ni mogoče očitati neskladja s to človekovo pravico.
23OdlUS XVI, 107, Up-2942/07, Ur. l. 94/07: Glavna funkcija zaupnikov kandidatov je, da skrbijo za njihove interese pri delu volilnih odborov na voliščih oziroma pri delu volilnih komisij volilnih enot, pri čemer lahko le nadzirajo delo volilnih organov, ne morejo pa sami opraviti volilnih opravil za kandidata. Stališče upravnega sodišča, po katerem so ugovori pritožnika pavšalni zato, ker navedb njegovih zaupnikov iz priloženih ugovorov ni mogoče šteti kot dela pritožnikovega ugovora, glede na funkcijo zaupnikov in glede na kratek rok, ki ga je imel pritožnik za sestavo ugovora, krši njegovo pasivno volilno pravico.
24Up-515/07 z dne 27. 3. 2007: Pritožnica – kandidatka, ki ni bila izvoljena za članico občinskega sveta, ni vložila niti pisnega ugovora niti ni zahtevala, da tega poda ustno na zapisnik, pač pa je v razgovoru s predsednico občinske volilne komisije le ustno navajala nepravilnosti. Stališče upravnega sodišča, po katerem je treba nepravilnosti pri delu volilnega odbora uveljavljati pisno, ne krši pritožničine volilne pravice; v sami naravi pravnih sredstev je, da morajo biti dana v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
25OdlUS XVII, 80, Up-2385/08, Ur. l. 88/08: Pritožnica je kandidatni listi priložila obrazce, ki so jih pred pristojno upravno enoto podpisali volivci. V vseh obrazcih so bili kot prebivališča navedeni naslovi z območja volilne enote. Presoja tega, ali se je pritožnica upravičeno lahko zanesla na to, da je pristojna upravna enota delo, ki ji je bilo poverjeno v volilnem postopku, zakonito opravila, je bila v tem primeru bistvena za odločitev o potrditvi kandidatne liste. Zato stališče Vrhovnega sodišča, po katerem so pritožničine navedbe o ravnanju v dobri veri in s tem o zaupanju v delo državnega organa neupoštevne, krši volilno pravico iz 2. odst. 43. člena. Volilna komisija je tisti organ, ki mora preveriti, ali kandidatna lista izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje. Če pri tem ugotovi, da pristojna upravna enota svojega dela ni opravila zakonito, pa bremena tega ne more pripisati predlagatelju kandidatne liste, ki je svoje delo opravil v skladu z zakonom in ki se je na potrdilo državnega organa upravičeno zanesel. Ob tem in ob upoštevanju tega, da je volilna komisija predlagatelja šele po osmih dneh od vložitve kandidature pozvala k dopolnitvi, je pritožnico in kandidate na kandidatni listi prikrajšala za volilno pravico, Vrhovno sodišče pa te kršitve zaradi svojega protiustavnega stališča ni odpravilo.
26OdlUS XVI, 114, Up-3564/07, Ur. l. 116/07: Na podlagi 105. člena ZVDZ bi bilo mogoče sklepati, da je pritožba na sodišče dopustna le zoper odločbo DVK o zavrnitvi seznama predstavnikov v volilno telo določene poklicne organizacije. Vendar je treba pri volitvah v Državni svet dopustnost tega pravnega sredstva razlagati ob upoštevanju 1. odst. 103. člena ZVDZ, ki ureja pravico ugovora v postopku kandidiranja. Tudi postopek potrjevanja seznama predstavnikov v volilno telo je del tega postopka. Zato je treba določbi razlagati tako, da zagotavljata tudi pritožbo zoper odločitve DVK o potrditvi seznama. Upoštevati je treba tudi naravo posrednih volitev. Odločitev DVK o številu predstavnikov ene poklicne organizacije vpliva na položaj drugih poklicnih organizacij, katerih predstavniki tvorijo isto volilno telo. Zato je DVK z odločbo, ki jo je pritožnica izpodbijala pred Vrhovnim sodiščem, odločala tudi o njenem položaju v volilnem telesu in o njeni možnosti (pravici), da doseže izvolitev tistega kandidata, za katerega meni, da bo v največji meri zastopal njene interese. Zato bi morala biti pritožnica upravičena do vložitve pritožbe. Zaradi kršitve 25. člena Ustave je bila kršena tudi njena pravica iz 44. člena Ustave.
27OdlUS XV, 69, P-29/06, Ur. l. 105/06: Zakon o volitvah v Državni zbor in Zakon o lokalnih volitvah izčrpno urejata varstvo volilne pravice v volilnem postopku, tudi v postopku kandidiranja. Zato v tem postopku ni mogoče smiselno uporabljati določb upravnega postopka, ki urejajo druga pravna sredstva.
28Up-680/02 z dne 25. 11. 2002: Tudi volitve v Državni svet potekajo po vnaprej urejenem (volilnem) postopku. Vsaka faza volilnega postopka mora biti končana v določenem roku, da lahko preidejo volitve v naslednjo fazo. Le na takšen način se lahko doseže cilj volitev, to je zakonita in pravočasna izvolitev članov Državnega sveta. Zato stališče Vrhovnega sodišča, da za pritožbe zoper odločbe RVK o zavrnitvi seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo in kandidature za volitve članov Državnega sveta velja rok iz 1. odst. 105. člena ZVDZ in da se glede štetja rokov uporablja 4. člen ZVDZ, ne krši pravice do sodnega varstva, do pravnega sredstva in tudi volilne pravice za člana Državnega sveta, ki uživa ustavnosodno varstvo po 44. členu Ustave, ne.
29OdlUS XVII, 23, Up-3486/07 in nasl., Ur. l. 19/08: Vrhovno sodišče je v postopku odločanja o ugovoru zaradi nepravilnosti v kandidacijskem postopku odpravilo odločbo volilne komisije in vse akte mestnega občinskega sveta, izdane na podlagi pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta, spremenjenih med kandidacijskim postopkom. S tem sta bili posredno odpravljeni med tem postopkom izdani odločbi volilne komisije o potrditvi izvoljenih elektorjev in o potrditvi kandidature, ki sta tako postali neobstoječi. Zato pritožniku ni bila kršena pravica do pravnega sredstva, ker Vrhovno sodišče teh odločb ni odpravilo. Ker bo lahko pritožnik sodeloval v ponovnih postopkih za te volitve, pa tudi očitek o drugih kršitvah – pritožnik je zatrjeval kršitev volilne pravice, ni utemeljen. Ker je drugi pritožnik vložil svojo kandidaturo na podlagi nedopustno spremenjenih pravil, je Vrhovno sodišče odločbo o potrditvi te kandidature odpravilo. S tem Vrhovno sodišče ni spremenilo svojih prejšnjih odločitev, ampak jih je upoštevalo, zato ni kršena volilna pravica tega pritožnika, varovana s 44. členom Ustave. Ker so navedbe pritožnika neutemeljene, se US ni bilo treba opredeliti, ali bi očitana kršitev pomenila tudi kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave. US je ob sprejemu ustavnih pritožb v obravnavo zadržalo izvedbo volitev. Zato je ob zavrnitvi in zavrženju ustavnih pritožb določilo način izvršitve svoje odločbe in v njem ukazalo izvesti nov kandidacijski postopek na podlagi pravil, ki so veljala pred njegovim začetkom, in na podlagi novih kandidatur, v skladu z novim rokovnikom, ki ga mora določiti DVK. Sodnik Grad v odklonilnem ločenem mnenju opozarja, da odločb volilne komisije ni mogoče razglasiti za neobstoječe z razlago, ampak bi jih moralo sodišče odpraviti. Nasprotuje stališču, po katerem zakona ni mogoče razlagati tako, da bi bila zaradi nepravilnosti v kandidacijskem postopku določena lokalna skupnost izločena iz volilnega postopka. Pri tem opozarja, da mora sicer pravna ureditev predstavništva lokalnih skupnosti v Državnem svetu vsem lokalnim skupnostim zagotavljati enake možnosti za njihovo sodelovanje v volilnem postopku, vendar pa posebno obravnavanje lokalnih skupnosti, v katerih pride do težav v kandidacijskem postopku, pomeni diskriminiranje drugih lokalnih skupnosti, vsako naknadno podaljševanje rokov za kandidiranje posamezne lokalne skupnosti pa ogroža temeljne postulate volilnega postopka, ki zahtevajo in zagotavljajo pravočasno oblikovanje predstavniškega organa. Nasprotuje tudi stališču, po katerem se volilna pravica za volitve članov Državnega sveta presoja na podlagi 44. člena Ustave. Meni, da je tudi volilna pravica pri volitvah Državnega sveta varovana s 43. členom Ustave.