Igor Kaučič, 2011

28Z 2. odst. novega 3. a člena je bila uvedena posebna vrsta referenduma, to je referendum o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije (ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države) in o vstopu v obrambne zveze (z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot). ZRLI ga je poimenoval referendum o mednarodnih povezavah. Gre za specifično obliko referenduma, ki se pomembno razlikuje od drugih vrst in oblik referenduma v naši ureditvi, kot so npr. referendum o spremembi Ustave, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum in lokalni referendum. Ustava ureja samo temeljne pravne sestavine referenduma (predmet in obliko referenduma, večino za sprejem odločitve, pravno vezanost na referendumsko odločitev in izključitev drugih oblik referenduma), natančnejšo ureditev pa prepušča ZRLI.

29Predmet tega referenduma ni zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe niti ne celotna mednarodna pogodba, temveč posamezno vprašanje, ki je ključnega oziroma osrednjega pomena v tej pogodbi (npr. na referendumu o pristopu Slovenije k EU se je vprašanje glasilo: »Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica EU?«). Glede na obliko referendumskega vprašanja je ta referendum še najbližji posvetovalnemu referendumu, na katerem volivci odločajo o posameznem vprašanju in ne o pravnem aktu (na primer o zakonu ali o ustavnem zakonu), deloma pa tudi predhodnemu zakonodajnem referendumu, na katerem se volivci vnaprej izjavijo o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom. Opredelitev enega ali več vprašanj je sicer v pristojnosti DZ, njegov vsebinski okvir pa določata že 1. in 2. odst. 3. a člena. Referendum o mednarodnih povezavah se lahko razpiše o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Če mednarodna pogodba izrecno ne ureja teh vprašanj, DZ takega referenduma ni dolžan razpisati, lahko pa seveda razpiše kakšen drug referendum, ki ga za odločanje o teh vprašanjih dopuščata Ustava in ZRLI.

30Po svoji naravi je referendum o mednarodnih povezavah oblika predhodnega referenduma. Namenjen je vnaprejšnjemu izjavljanju volivcev o posameznem vprašanju, ki je predmet mednarodne pogodbe o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo. To nedvoumno izhaja tudi iz ustavne določbe, po kateri DZ lahko razpiše referendum pred ratifikacijo mednarodne pogodbe. Specifični naravi sprejemanja mednarodnih pogodb bistveno bolj ustreza predhodno odločanje volivcev o (enem) ključnem vprašanju, ki bo vsebina mednarodne pogodbe, kot pa odločanje o že sprejetem zakonu o ratifikaciji mednarodne pogodbe. Z vidika postopka ratifikacije mednarodne pogodbe v DZ je možna izvedba referenduma tako pred podpisom pogodbe (še preden jo Vlada podpiše in pred začetkom ratifikacijskega postopka v DZ), po podpisu pogodbe (potem, ko jo Vlada podpiše in še preden jo pošlje DZ v ratifikacijo) kot tudi med postopkom sprejemanja zakona o ratifikaciji v DZ.

31Referendum ni predviden kot obligatorni, ki bi ga moral DZ razpisati ob vsakem prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, temveč kot fakultativni. O njegovem razpisu samostojno odloča DZ. Drugače kot pri referendumu o spremembi Ustave in zakonodajnem referendumu Ustava za referendum o mednarodnih povezavah ne določa pooblaščenih predlagateljev, temveč prepušča ureditev tega vprašanja zakonu.

32Ustava predpisuje, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Drugače kot pri zakonodajnem referendumu (na katerem je glede na ustavno besedilo odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali – 4. odst. 90. člena) in pri referendumu o spremembi Ustave (na katerem je sprememba Ustave sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev – 2. odst. 170. člena), se pri referendumu o mednarodnih povezavah večina ugotavlja samo na podlagi veljavno izpolnjenih glasovnic. Če se na referendumu glasuje o več vprašanjih, se večina ugotavlja za vsako vprašanje posebej.

33Referendum o mednarodnih povezavah je po svojem pravnem učinku zavezujoč referendum. Na njem sprejeta odločitev o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo je za DZ zavezujoča. Na podlagi določbe Ustave o vezanosti DZ na izid referenduma, kot tudi iz pravne narave tega referenduma, izhaja, da je ta vezanost bodisi negativna bodisi pozitivna. V primeru zavrnitve referendumskega predloga je DZ negativno vezan na referendumsko odločitev, kar pomeni, da ne sme ratificirati take mednarodne pogodbe. Le izjemoma bi jo lahko ratificiral pod pogojem, da se mednarodna pogodba v tem delu spremeni, ali pa s pridržkom na ustrezne določbe mednarodne pogodbe, ki so jih volivci na referendumu zavrnili (seveda le v primeru, če je pridržek glede na vsebino pogodbe oziroma po določbah Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb sploh dopusten). Če bi DZ kljub negativni odločitvi volivcev ratificiral tako mednarodno pogodbo, bi lahko ustavnost postopka, po katerem je bil zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe sprejet, presojalo US (3. odst. 21. člena ZUstS). V primeru pozitivne odločitve volivcev na referendumu DZ sicer mora ratificirati mednarodno pogodbo, ta dolžnost pa bi prenehala, če iz kakih razlogov ne bi prišlo do njene ratifikacije. Po izvedenem referendumu bi do tega lahko prišlo npr. zaradi bistveno spremenjenih okoliščin pred podpisom mednarodne pogodbe ali po njem, kot tudi med samim postopkom njene ratifikacije, poleg tega pa do ratifikacije mednarodne pogodbe ne sme priti tudi v primeru odločitve US, da mednarodna pogodba ni v skladu z Ustavo (2. odst. 160. člena).

34Ustava ne izključuje ponovitve referenduma o mednarodnih povezavah, izključuje pa, da bi se po njegovi izvedbi o tem vprašanju lahko razpisal kakšen drug referendum. Če je bil torej referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. Ta izključitev je absolutna, saj ni odvisna ne od pozitivnega in ne od negativnega izida referenduma o mednarodnih povezavah. Če pa se DZ ne odloči za razpis takega referenduma, mora o tem vprašanju razpisati zakonodajni referendum po določbah 90. člena. Določba o subsidiarni uporabi drugih oblik referenduma po eni strani preprečuje ponovno odločanje o istem vprašanju na podlagi drugačnega tipa referenduma, po drugi strani pa dopušča odločanje o tem vprašanju na zakonodajnem oziroma posvetovalnem referendumu, če DZ ne razpiše referenduma o mednarodnih povezavah. Drugače kot v nekaterih primerjalnih ureditvah Ustava mednarodnih pogodb izrecno ne izvzema iz referendumskega odločanja. V naši teoriji oziroma doktrini prevladuje mnenje, da je naknadni referendum o zakonu o ratifikaciji mednarodne pogodbe (kot o specifičnem pravnem aktu) načeloma dopusten, ni pa dopusten predhodni zakonodajni referendum. US se o tem doslej še ni izrecno izreklo, prvič pa je bil tak referendum razpisan leta 2010 za odločanje o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado RS in Vlado Republike Hrvaške. Naknadni referendum o zakonu o ratifikaciji mednarodne pogodbe ima podobno funkcijo kot glasovanje DZ o ratifikaciji. Če je tak zakon na referendumu zavrnjen, pomeni, da mednarodna pogodba ni ratificirana oziroma odobrena, zato Predsednik republike ne more izdati listin o ratifikaciji.