Lovro Šturm, 2002

36US je z odločbo OdlUS  III, 33, U-I-6/93, Ur. l. 23/94, s katero je presojalo ustavnost Uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. maja 1944, ugotovilo, da je bila tedaj veljavna zakonska ureditev kazenskega postopka v nasprotju z Ustavo, ker ni omogočala odprave vseh v procesnem in vsebinskem pogledu krivičnih sodb, izdanih na podlagi predpisov revolucionarne medvojne in povojne oblasti, in odprave posledic teh odločb z izrednimi pravnimi sredstvi. US je pozvalo DZ, da v najkrajšem možnem roku ugotovljeno protiustavnost odpravi. Na tej podlagi je bila sprejeta določba 559. člena ZKP. Z njo je bilo omogočeno obsojenim osebam, njihovim zagovornikom in osebam, ki se lahko pritožijo v kazenskem postopku v korist obsojene osebe, da zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.

37Poleg navedene zahteve za varstvo zakonitosti je ZKP uveljavil posebno pravno sredstvo v 416. členu, po katerem se določbe tega poglavja o obnovi kazenskega postopka smiselno uporabljajo tudi, kadar je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe US, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba. S to določbo je, drugače kot po splošni ureditvi pravnih učinkov odločitve US o oceni ustavnosti zakona (zakon je mogoče le razveljaviti z učinkom ex nunc), US dana pristojnost, da presoja zakonske določbe tudi, če so bile opredeljevale kaznivo dejanje, čeprav te že v času sprožitve postopka za oceno njihove ustavnosti niso bile več veljavne in še več – čeprav ob osamosvojitvi Slovenije sploh niso postale sestavni del pravnega reda RS. Takšna odločitev US pa učinkuje tudi na razmerja, o katerih je bilo že prej pravnomočno odločeno. Sama odločitev US, s katero je ugotovljena protiustavnost zakona, torej predstavlja “poseben obnovitveni razlog”, zaradi katerega je mogoče zahtevati obnovo kazenskega postopka in spremembo pravnomočne obsodilne sodbe, medtem ko je bilo na podlagi že omenjenega 559. člena ZKP mogoče vlagati zahteve za varstvo zakonitosti samo iz razlogov, iz katerih je sicer mogoče vlagati to izredno pravno sredstvo.

38Odločitve US v zadevah OdlUS V, 31, OdlUS VII, 47 in OdlUS VII, 176 predstavljajo, poleg že omenjene odločitve OdlUS III, 33 glede na navedeno, pravno podlago za zahtevo po spremembi pravnomočne obsodilne sodbe. V OdlUS V, 31, U-I-67/94, Ur. l. 24/96 je US odločilo, da se v RS ne uporabljajo določbe Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Ur. l. DFJ 26/45 in Ur. l. FLRJ 56/46), ki so in če so bile že v času nastanka in uporabe navedenega zakona v nasprotju s splošnimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli ter v nasprotju z Ustavo. V OdlUS VII, 47, U-I-249/96, Ur. l. 29/98 je US odločilo, da določba 28. člena Zakona o konfiskaciji (Ur. l. DFJ 40/45) ni bila v skladu s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njene uveljavitve priznavali civilizirani narodi, niti s tedanjimi ustavnimi načeli, če je omogočala, da so bile na njihovi podlagi brez pravnomočne kazenske sodbe posamezne osebe proglašene za vojne zločince ali narodne sovražnike, ter da bi bila njena uporaba v današnjih sodnih postopkih v neskladju z Ustavo. V OdlUS VII, 176, U-I-248/96, Ur. l. 76/98 je odločilo, da je iz enakih razlogov uporaba določb Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (Ur. l. SNOS in NVS 7/45) v neskladju z Ustavo, če so te določbe zaradi svoje nedoločenosti predstavljale podlago za arbitrarno uporabo zakona. V OdlUS VII, 195, U-I-247/96, Ur. l. 76/98, kjer je US ugotovilo, da je na podlagi Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo – ZKND (Ur. l. FLRJ 59/46) prišlo do množičnih in hudih zlorab prava po letu 1945, je pozvalo zakonodajalca, naj čimprej podaljša rok iz 559. člena ZKP. K temu pozivu iz tč. 21 omenjene odločitve je US izrecno dodalo posebno opozorilo. Dokler zakonodajalec ne bo sledil temu pozivu, bo ustavnost določbe 559. člena ZKP v smislu razlogov, navedenih v zadevi OdlUS VII, 195, US v postopkih odločanja o ustavnih pritožbah, če bodo zahteve zaradi preteka roka iz 559. čl. ZKP zavržene. Iz navedenega izhaja, da US s tem odpira posebno procesno pot za vložitev ustavnih pritožb, nanašajočih se na zahtevo po spremembi obsodilne kazenske sodbe izdane na podlagi ZKND. Seveda bi bilo najbolj zaželeno, da bi zakonodajalec pravočasno sledil pozivu US, vendar tega do predaje tega rokopisa v tisk, to je do 31. marca 2002, ni storil.