Tretji odstavek 74. člena
Barbara Pernuš – Grošelj, 2002
25Če gledamo na določbo 3. odst. 74. člena v luči svobodne gospodarske pobude, zagotovljene s 1. odst. istega člena, lahko ugotovimo, da določba predstavlja tudi ustavno predpisano omejitev podjetniške svobode ravnanja oziroma določa njene meje. Podjetniška svoboda ravnanja je tako omejena tudi s prepovedno normo 3. odst. istega člena. V primeru odsotnosti te določbe bi se isti učinek verjetno lahko dosegel preko splošne določbe 2. odst. 74. člena, saj se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, pri čemer je poštena in načeloma svobodna konkurenca v javnem interesu (kot sicer v demokratičnih državah), ki je razviden tudi iz ustrezne zakonske ureditve. To, da je konkurenca ustavna kategorija, pa prispeva k jasnosti. Direktno iz Ustave je namreč razvidno, da se tržni subjekti, ki bi se poslužili z zakonom prepovedanih omejevalnih sporazumov ali npr. oglašanja proizvoda v smislu nelojalne konkurence, ne bi smeli uspešno sklicevati na ustavno zagotovljeno podjetniško svobodo (ki tako kot 35. člen vključuje tudi pogodbeno avtonomijo). Ta je namreč (glede na navedeno pod točko 1) z določbo o konkurenci šele celostno opredeljena. Tudi teorija poudarja, da zaradi ustavno priznane poštene in svobodne konkurence v slovenskem pravu ne more priti do tega, da bi na primer omejevalne kartelne sporazume šteli za dopustne zgolj na podlagi svobodne volje strank (Zabel, s. 98).
26Določba 3. odst. 74. člena sicer predstavlja omejitev svobodne gospodarske pobude iz 1. odst., vendar jo s tem hkrati definira v vsebini, ki uživa ustavno varstvo. Zato se zdi, da na tej podlagi sploh ne more iti za poseg v to človekovo pravico (podjetništvo) in zato tudi morebitna presoja ustavne dopustnosti omejitev podjetniške svobode ravnanja na tej podlagi ne pride v poštev.