Sebastian Nerad, 2011

16Na podlagi prvega odstavka 161. člena Ustave in 43. člena ZUstS lahko US učinke razveljavitve odloži za največ eno leto. To možnost ima US tako pri zakonih kot tudi pri podzakonskih predpisih in drugih splošnih aktih. Tehniko razveljavitve z odložnim rokom US praviloma uporablja, kadar bi razveljavitev s takojšnim učinkom povzročila še večjo protiustavnost (običajno protiustavno pravno praznino); pogosto pa odložitev učinkovanja razveljavitve utemelji tudi s hujšimi posledicami, ki bi sicer nastale. V zadevi OdlUS XII, 39, U-I-312/00, Ur. l. 42/03 je US takole utemeljilo svojo odločitev: »V skladu z določbo 43. člena ZUstS lahko US zakon, za katerega ugotovi, da je v neskladju z Ustavo, razveljavi z odložnim rokom, če obstajajo ustavnopravni razlogi, zaradi katerih je treba dopustiti, da protiustaven zakon še naprej velja.«

17Odločitev, ali predpis razveljaviti takoj ali učinke odložiti, je povezana s tehtanjem med (ustavnopravnimi) posledicami ene oziroma druge odločitve. V zadevi OdlUS XI, 23, U-I-227/00, Ur. l. 23/02 je US razveljavitev odložilo za eno leto, ker bi »takojšnja razveljavitev […] namreč povzročila popolno pravno praznino na področju urejanja prostora, kar bi pomenilo še večji poseg v načelo pravne države«. V zadevi OdlUS XI, 86, U-I-251/00, Ur. l. 50/02 je menilo, da bi takojšnja razveljavitev povzročila ureditev, ki bi bila »v nasprotju z načelom, da je Slovenija socialna država (2. člen)«. V zadevi OdlUS XII, 6, U-I-35/01, Ur. l. 21/03 je US odložilni rok utemeljilo s hujšimi posledicami, in sicer je »ocenilo, da bi bila škoda zaradi neplačevanja komunalnih taks večja, kot jo povzroča plačevanje nezakonitih komunalnih taks«. Tudi v zadevi OdlUS XII, 63, U-I-205/00, Ur. l. 63/03 se je za odložitev učinkov razveljavitve odloka odločilo, ker bi takojšnja razveljavitev »povzročil[a] večjo škodo, kot jo povzroča […] sedanja nezakonita ureditev«. Pri odločitvi o tem, kolikšen naj bo odložni rok, US upošteva vrsto okoliščin – težo protiustavnosti, zapletenost materije, možnost različnih zakonodajnih rešitev ipd. V zadevi OdlUS XI, 27, U-I-266/98, Ur. l. 27/02 se je npr. odločilo za najdaljši možni odložni rok, in sicer zato, ker »gre za občutljivo, obsežno in med seboj prepleteno zakonsko tvarino, pri čemer se bo po vsem povedanem moral zakonodajalec njenega urejanja lotiti s precej spremenjenih ustavnopravnih izhodišč«. V zadevi OdlUS XVI, 66, U-I-276/05, Ur. l. 65/07 pa je »glede na različne možnosti za odpravo ugotovljene neustavnosti učinek razveljavitve odložilo za devet mesecev od objave odločbe v UL RS«.

18Razveljavitev z odložnim rokom začne učinkovati naslednji dan po poteku roka. Razveljavljeni zakon preneha veljati in se ne uporablja več za pravna razmerja, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno (oziroma tudi ne v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi). Do poteka roka se zakon uporablja brez zadržkov, čeprav je bilo z odločbo US nesporno ugotovljeno, da je protiustaven; izjema so primeri, ko US na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS hkrati določi tudi način izvršitve odločbe, s katerim začasno normativno uredi sporno vprašanje (OdlUS XII, 70, U-I-346/02, Ur. l. 73/03). Na prvi pogled je sicer nenavadno, da morajo sodišča in drugi organi odločati na podlagi očitno protiustavnega zakona, vendar je treba upoštevati, da US predpisa ni takoj razveljavilo iz (praviloma) ustavnopravnih razlogov in da je odložilni rok zato namenjen v prvi vrsti zakonodajalcu, da lahko zakon pravočasno spremeni in prepreči nastanek še hujših posledic ali še bolj protiustavnega stanja. Če torej DZ spremeni ali dopolni predpis pred potekom roka, ne nastanejo učinki razveljavitve. Nova ureditev je sicer lahko predmet nove ustavnosodne presoje, vendar se tekoči postopki končajo v skladu z novim zakonom (upoštevajoč morebitne prehodne določbe), ne glede na odločbo US.

19Razveljavitev z odložnim rokom načeloma učinkuje enako tudi pri podzakonskih predpisih – do poteka roka predpis velja in se uporablja v tekočih postopkih. V primerjavi z zakoni pa je izjema glede njihove uporabe pred sodišči. Sodišče namreč podzakonskega predpisa ni dolžno uporabiti, če meni, da je protiustaven ali nezakonit. To pooblastilo jim daje 125. člen, ki določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon (ne pa tudi na podzakonske predpise). Če lahko sodišče v vsakem primeru spregleda nezakonit podzakonski predpis (exceptio illegalis), lahko to stori še toliko bolj, če je njegovo protiustavnost ali nezakonitost pred tem ugotovilo US. Razlogi, ki so vodili US, da je učinke razveljavitve odložilo, za redna sodišča niso pomembni. Tudi pred potekom roka, ki ga je določilo US, lahko podzakonski predpis spregledajo, in odločijo (če je to mogoče) neposredno na podlagi ustavnoskladne razlage zakona.

20Primeri odločitev VS:

–Sodba VS št. III Ips 15/02 z dne 17. 10. 2002: »US je tudi določilo, da začne razveljavitev učinkovati šele po preteku šestih mesecev od objave odločbe v UL RS. Ta rok je bil kasneje podaljšan; do izteka tega (podaljšanega) roka je prišlo šele leta 2000. V celotnem obdobju, za katerega zahteva tožeča stranka odškodnino, je bila torej uporaba pravilnika pravno pravilna.«

– Sodba VS št. X Ips 605/05 z dne 6. 3. 2008: US je z odločbo št. U-I-312/00 […] res razveljavilo določbo 1. odstavka 106. člena [ZZZDR], kot navaja revidentka, vendar z odložilnim rokom enega leta. Razveljavitev te določbe je tako pričela učinkovati po poteku enega leta od dneva objave odločbe US v UL RS, torej šele 9. 5. 2004. Preden je navedena razveljavitev začela učinkovati, je bila sprejeta novela ZZZDR-C, ki je začela veljati 1. 5. 2004. Tako je ključno vprašanje, kako je treba pravilno uporabiti prehodne določbe ZZZDR-C, saj je zakonodajalec uskladil sporno določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR z Ustavo, še preden je začela učinkovati odločba US. […] Če pa bi zakonodajalec rok zamudil, bi lahko prišlo do učinkovanja odločbe US in pravnih posledic po 44. členu ZUstS, kar pa je zakonodajalec preprečil. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 44. člena ZUstS.«

– Sodba VS št. II Ips 242/06 z dne 11. 9. 2008: »Medtem je US z odločbo U-I-266/98 […] razveljavilo poglavje z naslovom “III. Promet s kmetijskimi zemljišči” (členi 17 do 25) Zakona o kmetijskih zemljiščih [ZKZ/96] ter odločilo, da razveljavitev začne učinkovati po preteku enega leta od dneva objave te odločbe v UL RS. V enoletnem roku, do 28. 3. 2003, niso bile sprejete ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZKZ/96, zato je z 28. 3. 2003 celotno III. poglavje ZKZ s členi 17–25 nehalo veljati. […] Zaradi učinkovanja ustavne odločbe (razveljavitve določb ZKZ/96) je odpadla pravna podlaga, ki je kot pogoj za veljavnost (učinkovitost) pravnega posla predpisovala odobritev upravnega organa. S tem je odpadla tudi potreba po vložitvi zahteve za odobritev pravnega posla, upravni organi pa niso bili več pristojni za odločanje o odobritvi. […] Sodišči nižjih stopenj sta ravnali pravilno, ko nista uporabili določil ZKZ/96 o odobritvi pravnega posla, temveč sta odločitev o veljavnosti posla presojali po splošnih pravilih [ZOR].«