e-KURS

Komentar Ustave Republike Slovenije

  • Domov
  • Stvarno kazalo
  • Seznam avtorjev

  • Prijava
  • Pozabljeno geslo
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 33. člen / Pravica do dedovanja / Temeljna načela dednega prava

Pojmovanja načel dednega prava

Karel Zupančič, 2011

38Naše dedno pravo izhaja iz dveh temeljnih načel. To so: svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) in dedovanje v družini. Ti načeli izražata pravnopolitično vrednotenje v dednem pravu; njuno  uresničevanje deloma zagotavlja tudi ustava.

39V (tuji) literaturi se pogosto omenja tudi načelo zasebnega dedovanja (gl. Brox/Walker, Erbrecht, 2007, s. 13 in nasl.; Leipold, v:  Münchener Kommentar zum BGB, 9. zvezek, Erbrecht, §§ 1922–2385, izd.  2004, s. 10, 11): premoženje zasebnika preide ob njegovi smrti na zasebnika; država praviloma pri dedovanju ni udeležena. S tem se utrjuje in varuje zasebna lastnina in zasebna avtonomija (avtonomija posameznika pri oblikovanju lastnih pravnih razmerij); premoženje, ki ga je zapustnik ustvaril, gre ob njegovi smrti osebi/osebam, ki jo/jih je on določil z oporoko, ali njegovim svojcem na podlagi zakona. Državi (fiskusu) pripade zapuščina samo izjemoma: tedaj, kadar ni nobene osebe, ki bi bila poklicana k dedovanju bodisi na podlagi oporoke bodisi na podlagi zakona (v našem pravu: zapuščina brez dediča postane lastnina RS, 9. člen ZD).

Kljub temu, da zapuščina le izjemoma preide na državo pa ta  sicer participira na zapustnikovem premoženju; ne kot dednopravni upravičenec, temveč kot davčni upnik: gre ji davek na dediščino, katerega  so praviloma oproščeni samo dediči prvega dednega reda. Država je seveda lahko tudi dedič na podlagi oporoke – tako kot vsak druga pravna oseba.

40Nekateri pisci upravičeno kritizirajo uvrstitev zasebnega dedovanja med načela dednega prava. Pripisujejo mu večjo pomembnost: v zasebnem dedovanju se dejansko izraža pravica do dedovanja, zagotovljena z Ustavo. Argument: pravna ureditev, ki bi predpisala, da preide zapustnikovo premoženje načelno in ne samo izjemoma na državo, ne bi pravice do dedovanja samo modificirala, temveč bi jo docela odpravila. S tem pa bi odločilno posegla tudi v zasebno lastnino. (Glej  Otte, v: von Staudingers Kommentar zum BGB, s. 23.)  Iz tega razloga velja tudi za naše pravo, da zasebno dedovanje ni načelo, ampak trdno jedro dedovanja kot ustavne pravice.


Literatura k členu:

Dodatna literatura (pravica do dedovanja):

Breznik et al., Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, 2. dop. izd., Ljubljana, 2000;

Brox/Walker, Erbrecht, 22. izd., Köln 2007;

Crnić et al., Novo nasljednopravno uređenje, Zagreb 2003;

Ebenroth, Erbrecht, München 1992; Finžgar, Dedno pravo Jugoslavije, Ljubljana 1962;

Gavella, Nasljedno pravo, Zagreb 1990;

Hatapka, Perspectives for Judicial Cooperation in Family Matters, v: Current Developments in European Family Law and Law of Succession, Trier 2006;

Jelačin, Dedovanje denacionaliziranega premoženja, PP 4, 1999, s. 13, 14;

Juhart et al., Stvarno pravo, Ljubljana 2007;

Kerridge/Parry/Clark, The Law of Succession, Eleventh Edition, London 2002;

Sladič, O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, PP 26, 2008, s. VIII; Kežmah, Stečaj zapuščine in odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove, PiD 6–7, 2008, s. 1536–1547;

Končina Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, PiD 6–7, 2008, s. 1548–1559;

Končina Peternel, Osebna sposobnost fizične osebe v civilnem pravu, PiD 6–7, 2003, s. 1759 in nasl.;

Kreč/Pavić, Komentar zakona o nasleđivanju, Zagreb 1964;

Lange-Kuchinke/Kurt, Lehrbuch des Erbrechts, 4. izd., München 1995;

Langenfeld., In der Testamentgestaltung lebt das Erbrecht, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 10, 2007, s. 453–458;

Lehmann – Schulz, ZEV-Report, Zivilrecht, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 7, 2009, s. 337;

Leipold, v:  Münchener Kommentar zum BGB, Band 9, Erbrecht, §§ 1922–2385, izd.  2004, s. 10, 11;

Malaurie, Les successions, les libéralités, Paris 2004;

Münchener Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Band 9, Erbrecht, §§ 1922–2385 (Red. Schlichting), München 2004;

Otte, 10 Jahre ZEV: Die Entwicklung des Erbrechts von 1994 bis 2003, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 2004/1, s. 9–13;

Otte, v: von Staudingers Kommentar zum BGB, 5. knjiga, Erbrecht; Einleitung: §§ 1922–1966, Berlin 2000, s. 23;

Otte, 10 Jahre ZEV: Die Entwicklung des Erbrechts von 1994 bis 2003, ZEV (Zeitschrift für Erbrecht und Vermögensnachfolge) 2004/1, s. 9–13;

Ozimek, Prenos dela pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje (kritična analiza slovenskega predloga), v: VI. dnevi Civilnega prava, Portorož 2008, s. 72–79;

Pintens, Harmonisierung im europäischen Familien- und Erbrecht, FamRZ (Zeitschrift für das gesamte Familienrecht) 2005/19, s. 1598–1603;

Požun, Krog dedičev denacionaliziranega premoženja, PP 4, 1998, s. 10, 11;

Rijavec, Dedovanje, Procesna ureditev, Ljubljana 1999;

Rijavec, Urejanje dednih zadev – prenos pristojnosti na notarje, PP 13, 2000, s. I–VII;

Rozman, Prenos dela pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje, v: VI. dnevi civilnega prava, Portorož 2008, s. 66–71;

Rummel, Kommentar zum Allgemeinen bürgerlichen Gesetzbuch, Manz, Dunaj 1990;

Sladič, O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, PP 26, 2008, priloga s. VIII;

Staudingers Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Fünfter Buch, Erbrecht, Einleitung: §§ 1922–1966, Neubearbeitung (Red. Otte), Berlin 2002;

Šinkovec/Tratar, Veliki komentar zakona o dedovanju s sodno prakso, Primath 2005;

Šturm (ur.), Komentar Ustave RS, Ljubljana 2002;

Tičar Bešter, Centralni register oporok, PiD 6–7, 2008, s. 1560–1576;

Ude, Uvodna pojasnila, v: Zakon o denacionalizaciji, 2. izd., Ljubljana 1992;

Vedriš/Klarić., Građansko pravo, Zagreb 2004;

Wedam Lukić/Polajnar Pavčnik, Nepravdni postopek, zakon s komentar­jem, Ljubljana 1989;

Zupančič, K./Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, 3. sprem. in dop. izdaja, Ljubljana 2009;

Zupančič, K/Žnidaršič, Zapuščina brez dedičev, PP 24, 2005, s. 16–18;

Zupančič, K., Člen 81 ZDen in pravila o razlagi oporoke, PP 28, 1993, s. 9 in sl.;

Zupančič, K., Dedno pravo, 2. izd., Ljubljana 1991; Zupančič, K., Dedovanje podjetniškega premoženja, Ljubljana 2006;

Zupančič, K., Dedovanje, z uvodnimi pojasnili, 8. sprem. in dop. izdaja, Ljubljana 2005;

Zupančič, K., Fidejkomisarična substitucija, PP 10. 2004, s. 9–11;

Zupančič, K., Omejitev svobode testiranja z ustanovo nujnega deleža, PP 19, 2003, s. I–IV;

Zupančič, K., Posebno vprašanje v zvezi s krogom dedičev denacionaliziranega premoženja, PP 21, 1998, s. 10, 11;

Žejn, Dedovanje po preminulem članu agrarne skupnosti, PP 28, 2009, s. 18;

Žejn, Dedovanje premoženja članov agrarnih skupnosti, mag. delo na Pravni fakulteti v Ljubljani, 2009;

Žnidaršič Skubic et al., Reforma dednega prava, upoštevaje novejše evropske trende, Inštitut za primerjalno pravo, Pravna fakulteta, Ljubljana 2005;

Žnidaršič Skubic, Dedna pogodba, ZZR 65, 2005, s. 371–393;

Žnidaršič Skubic, Dedovanje istospolnih partnerjev, PP 27, 2007, s. 15–16;

Žnidaršič Skubic, Dedovanje v istospolni partnerski skupnosti, PiD 6–7, 2008, s. 1526–1535

  • Kolofon
  • Pogoji uporabe
  • Politika piškotkov
MIZŠ logotip ARRS logotip
nova univerza grb
© Nova univerza, 2023 | ISSN 2670-4293