Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb
Metoda Orehar Ivanc, 2002
1Svoboda vesti je sodobna različica svobode religije oziroma svobode vere, ki je bila kot ena najbolj temeljnih človekovih pravic že sestavni del prvih dveh modernih dokumentov o človekovih pravicah, tj. virginijske Listine pravic in francoske Deklaracije o pravicah človeka in državljana. Tako Pakt o državljanskih in političnih pravicah – MPDPP kot tudi EKČP zato govorita o svobodi vesti in veroizpovedi. Svoboda vesti je posebna oblika svobode izražanja (39. člen), pravice do zbiranja in združevanja (42. člen), nedotakljivosti človekove zasebnosti in svobode ravnanja (35. člen). V luči svobode vesti je treba razlagati določbo o ločenosti države in verskih skupnosti (1. odst. 7. člena) ter o enakopravnosti verskih skupnosti in o njihovem svobodnem delovanju (2. odst. 7. člena). Kot večina, če že ne vse človekove pravice, pa izvira svoboda vesti iz človekovega dostojanstva kot temelja demokratične države. Določbo dopolnjujejo pravica do ugovora vesti, zagotovljena v 46. členu in v 2. odst. 123. člena, 1. odst. 14. člena, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, in 63. člen, ki prepoveduje spodbujanje k verski neenakopravnosti ter razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti.
2Ustava uporablja pojma opredelitve in prepričanja. Glede na to, da negativni vidik pravice zagotavlja le glede prepričanj, ne pa tudi glede opredelitev, je potrebna razmejitev med obema pojmoma. EKČP uporablja le pojem prepričanja (v angleškem izvirniku »convictions« in »belief«, v francoskem pa »convictions«). Po stališču ESČP prepričanja ni mogoče enačiti z mnenji ali mislimi, ki so varovani v 10. členu EKČP. Pri prepričanju gre za poglede, ki dosegajo določeno stopnjo tehtnosti, resnosti, skladnosti in pomembnosti (Campbell in Cosans v. Združeno kraljestvo, 25. 2. 1982, A 48, § 36). Po SSKJ pomeni prepričanje skupek med seboj povezanih misli, sodb o (a) temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka oziroma (b) v zvezi s kakim delom stvarnosti. Gre za sinonim s pojmom svetovnega nazora. Pojem opredelitve – v pomenu, bistvenem v obravnavanem kontekstu – opredeljuje isti vir kot izražanje, kazanje svojih stališč, pripadnosti do česa. Opredelitev je torej splošnejši pojem in vključuje tudi prepričanja: vsako prepričanje je tudi opredelitev, ni pa vsaka opredelitev tudi prepričanje. Ne razlikujeta se po trdnosti stališča, razlikujeta pa se po njegovi širini: prepričanje je opredelitev o temeljnih vprašanjih človekovega bivanja. Bistveni element verskega ali drugega prepričanja je njegova povezava bodisi s transcendentnim, duhovnim, nadnaravnim, bodisi njegov vseobsežni pomen, ki usmerja posameznikovo dejanje in odločanje v določeni življenjski situaciji.
3Izraz »opredelitev« je treba razlagati v povezavi z naslovom določbe, tj. da gre za vprašanja vesti. Pojem vesti sodi na področje etike. SSKJ opredeljuje vest kot občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, kot mišljenje, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti. Vest je torej tisto, kar človeku pove, katero je prav(iln)o ravnanje v določeni situaciji. Politične, znanstvene, estetske opredelitve, opredelitve o zgodovini, o narodu ipd. zato načeloma ne sodijo med opredelitve, varovane z 41. členom.