Gregor Virant, Lovro Šturm, 2002

133. člen varuje eno izmed področij človekove svobode, in sicer svobodo na premoženjskem področju. Z ustavnim varstvom lastnine se zagotavlja materialna podlaga samostojnega in odgovornega bivanja posameznika v družbi.

233. člen je neločljivo povezan s 67. in z 69. členom, tako da je mogoče navedene določbe razumeti le v medsebojni povezavi in celovito. 33. člen varuje lastnino, 67. člen določa njeno vsebino, 69. člen pa ureja razlastitev kot najtežji poseg v lastnino, ki je dopusten le pod določenimi pogoji.

3Ustavno varstvo lastnine je povezano s svobodo gospodarske pobude (74. člen) in s svobodo dela (49. člen). To varstvo ima tudi gospodarski pomen, saj je z njim omogočen razvoj tržnega gospodarstva, ki odgovornost za gospodarske odločitve, možnosti in tveganja razprši med številne gospodarske subjekte. Varstvo lastnine je tudi pogoj za obstoj demokratičnega političnega sistema, ker omogoča, da se družbena moč, ki izvira iz materialnih dobrin, razprši med člane družbene skupnosti. Posebno obliko varstva lastnine zagotavlja 60. člen (pravice iz ustvarjalnosti).