Jernej Letnar Černič, 2011

1Namen določbe o obrambi države je varovanje nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. Nedotakljivost in celovitost državnega ozemlja lahko ogrozi napad na državo, zato je namen določbe 124. člena tudi preprečevanje napada na državo. Zakon o obrambi (Ur. l. 103/04 – ZObr-UPB1) med nameni obrambe v 2. členu omenja še obrambo neodvisnosti države, kar je pomembno, saj je RS že dan po razglasitvi neodvisnosti 25. 6. 1991 napadla tuja – jugoslovanska – vojska. ZObr-UPB1 tudi določa, da se ta namen »uresničuje tudi z vključevanjem in z aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb«.

2DZ sprejme zakon, ki ureja vrsto, obseg in organizacijo obrambe z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. 124. člen je notranje povezan z določbo 123. člena o dolžnosti sodelovanja državljanov pri obrambi države in z določbami iz prvega poglavja slovenske ustave.

33. odst. 124. člena določa, da uresničevanje varnosti v RS temelji na mirovni politiki ter kulturi miru in nenasilja, ki izhaja tudi iz ustavnega poglavja o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. S tem država uresničuje temeljna načela Ustanovne listine OZN. Mirovno politiko morajo pri izvrševanju svojih funkcij spoštovati vsi državni organi. Delovanje zavezuje vse prebivalce, skladno s kulturo miru in nenasilja, da jo dejavno uresničujejo v svojem zasebnem in javnem življenju.

4124. člen je določba pozitivnega statusa. DZ mora sprejeti zakon, ki določa vrsto, obseg in organizacijo obrambe in nedotakljivosti ter celovitosti državnega ozemlja. DZ nosi ne le normativno odgovornost, temveč tudi etično odgovornost za varovanje državnega ozemlja.

Vrsto, obseg in organizacijo obrambe opredeljuje in ureja ZObr-UPB1.