Mitja Deisinger, 2002

1S to ustavno določbo je ureditev in pristojnost sodišč prepuščena zakonu, hkrati pa je postavljen okvir sodnega sistema v naši državi. Tako se lahko ustanovijo redna sodišča in specializirana sodišča, ki pa glede na določbo 2. odst. 97. člena in 2. odst. 98. člena Zakona o sodiščih – ZS ne predstavljajo posebne vrste sodišč, temveč so le sodišča z določenim ožjim področjem pristojnosti. US prav tako ne moremo šteti kot sodišče, ki bi bilo uvrščeno v 126. člen. V 2. odst. tega člena pa je posebna prepoved za ustanavljanje izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških sodišč.

2Z ZS so v naši državi ustanovljena okrajna sodišča, okrožna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče RS. V naši državi je 44 okrajnih sodišč, ki so v kazenskih zadevah pristojna za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katere je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, poleg tega pa za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz svoje pristojnosti in za opravljanje drugih z zakonom določenih zadev. V civilnih zadevah so pristojna za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v pravdnih zadevah v skladu z ZPP, v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah ter za vodenje zemljiške knjige, v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače. Poleg tega so pristojna za sojenje oziroma odločanje tudi v drugih z zakonom določenih zadevah in za opravljanje zadev pravne pomoči, če ni pristojno kakšno drugo sodišče. Pri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik.

3Z istim zakonom je ustanovljenih 11 okrožnih sodišč, ki so pristojna v kazenskih zadevah za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča, za opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj iz svoje pristojnosti, za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov, za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča, za izvrševanje vseh kazenskih sodb, za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, za odločanje v zunajobravnavnem senatu v vseh kazenskih zadevah, za opravljanje drugih, z zakonom določenih zadev in za opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstvo nad priporniki. V civilnih zadevah so pristojna za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v pravdnih zadevah v skladu z ZPP, o priznanju tujih sodnih odločb, v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi, v sporih o pravicah intelektualne lastnine, o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost, v nepravdnih postopkih, v katerih so udeležene gospodarske družbe, družbeniki oziroma delničarji in člani organov gospodarskih družb, za katere je treba uporabiti pravo družb. Poleg tega okrožna sodišča vodijo sodni register in sodijo tudi v drugih zadevah, če tako določa zakon. V vseh zadevah iz svoje pristojnosti opravljajo tudi pravno pomoč v naši državi ter mednarodno pravno pomoč. O predlogih za dopustitev kontrole telefona, drugih komunikacijskih sredstev in občil ter kontrole pisem in drugih pošiljk odloča predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je sedež predlagatelja oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik.

4Štiri višja sodišča so pristojna za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja ter za opravljanje drugih z zakonom določenih zadev.

5Vrhovno sodišče je kot najvišje sodišče v državi opredeljeno v 127. členu Ustave.

6Z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS so ustanovljena tri delovna sodišča ter Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, vsa pa imajo tudi zunanje oddelke. Njihova pristojnost je glede individualnih delovnih sporov, socialnih sporov in kolektivnih delovnih sporov. Za odločanje na drugi stopnji je ustanovljeno Višje delovno in socialno sodišče.

7Z ZUS je bilo ustanovljeno Upravno sodišče RS, ki ima sedež v Ljubljani ter zunanje oddelke v Celju, Novi Gorici in Mariboru. V upravnem sporu odloča na prvi stopnji, razen v tistih primerih, ko je po 10. členu ZUS za odločanje na prvi stopnji pristojno Vrhovno sodišče.

8V 2. odst. tega člena je določena prepoved izrednih sodišč, ki jih pojmujemo kot sodišča, ustanovljena v izrednih razmerah, pri čemer se takim sodiščem velikokrat tudi dovoljuje voditi posebne postopke in izrekati posebne sankcije. Vojaška sodišča ni dovoljeno ustanoviti v mirnem času, iz česar lahko sklepamo, da jih v naši državi lahko ustanovimo le med vojno. Glede na zgradbo te ustavne določbe lahko sklepamo, da se tudi vojaška sodišča v vojnem času ne morejo ustanoviti kot izredna sodišča, torej sodišča z izrednimi postopki in sankcijami, temveč le kot specializirana sodišča za vojaške zadeve, ki vodijo postopke in odločajo po splošnih veljavnih zakonskih določbah. Vojno stanje, v okviru katerega bi se lahko ustanovila vojaška sodišča, razglasi na podlagi 92. člena DZ na predlog Vlade, kadar pa se DZ ne more sestati, odloči o tem predsednik republike, odločitev pa mora dati v potrditev DZ takoj, ko se ta sestane.

9Smisel ureditve in pristojnosti sodišč, ki so bila ustanovljena z zgoraj navedenimi zakoni, je v tem, da v vsakem primeru zagotovijo pravico do sodnega varstva, ki je določena v 23. členu. S stvarno pristojnostjo posameznih sodišč naj bi bilo takšno sodno varstvo zagotovljeno, kot varovalka za primere, ko v okviru stvarne pristojnosti ne bi našli pravne podlage pri nobenem sodišču, pa je predviden upravni spor z določbo 157. člena. V upravnem sporu se na podlagi te ustavne določbe lahko odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pa tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. S takšno obliko upravnega spora je torej v vsakem primeru zagotovljeno sodno varstvo.