Mateja Končina Peternel, 2011

6Z Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic (Ur. l. – MP, 26/99, v nadaljevanju EKUOP) so otroku zagotovljene predvsem pravica do zastopanja in pravica do izjave v postopkih, v katerih se odloča o njegovih koristih. Uveljavljanje teh pravic je podrobneje urejeno v Zakonu o pravdnem postopku in v že pripravljeni noveli Zakona o nepravdnem postopku, ki pa še ni bila poslana v državnozborski postopek, ker je odvisna od sprejema predloga DZak. Že po sedanji pravni ureditvi morajo sodišča, ko odločajo o koristih otroka, vselej pridobiti mnenje otroka, če je ta sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve in želi izraziti svoje mnenje, nato pa otrokovo mnenje, poleg drugih izvedenih dokazov, upoštevati pri odločitvi. O tem, ali so pristojni organi v posamični državi pri odločitvi v konkretni zadevi pravilno ocenili pomen otrokovega mnenja, je odločalo tudi ESČP. V zadevi C. proti Finski (sodba z dne 9. 5. 2006) sta otroka pritožnika po razvezi zakonske zveze živela na Finskem z materjo in njeno partnerko, oče pa je živel v Švici in je imel z otrokoma stike. Po materini smrti sta sodišči prve in druge stopnje otroka zaupali v varstvo in vzgojo očetu, vrhovno sodišče pa je na podlagi mnenja otrok odločitev spremenilo in otroka zaupalo v varstvo in vzgojo materini partnerki. ESČP je ugotovilo kršitev pritožnikove pravice do spoštovanja družinskega življenja, ker je vrhovno sodišče dalo preveliko težo mnenju otrok, ne da bi upoštevalo tudi druge okoliščine primera in objektivno dolgoročno korist otrok. V zadevah Sommerfield (sodba z dne 11. 11. 2001) in Sahin (sodba z dne 8. 7. 2003) je sodišče odločilo, da je Nemčija kršila pravico do spoštovanja družinskega življenja, ker se po takrat veljavni pravni ureditvi ni štelo, da so stiki med očeti, ki so priznali očetovstvo, in njihovimi nezakonskimi otroki v izhodišču v korist otrok. Sodišče jim je na njihovo zahtevo to pravico priznalo le, če je ocenilo, da so stiki v korist otroka, sicer pa je o stikih odločala mati. V zadevi Sommerfield  pa je sodišče odločilo tudi, da je bila v tej zadevi prekršena pravica očeta do spoštovanja družinskega življenja, ker nemško sodišče ni z izvedencem ocenilo, ali je otrokovo mnenje, da ne želi stikov z očetom, pristno. Sicer pa je ESČP v obeh primerih zavzelo stališče, da na načelni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je v primeru, če sodišče le zasliši otroka in ne postavi izvedenca  ali nasprotno, že kršena pravica do spoštovanja družinskega življenja. Poudarilo je, da je treba upoštevati okoliščine posamičnega primera.

7ESČP je poudarilo pomen otrokove pravice do posebnega varstva v zadevi Mubilanzila Mayeka in Kaniki Mitunga proti Belgiji (sodba z dne 12. 10. 2006). ESČP je odločilo, da je Belgija kršila pravico pritožnic do zasebnosti in spoštovanja družinskega življenja, predvsem pa pravico do posebnega varstva, ker je s petletno Tabizho, državljanko Demokratične Republike Kongo, ravnala kot z odraslo osebo. Takoj po prihodu v Belgijo so jo ločili od strica, ki živi na Nizozemskem, in jo je na prošnjo njene matere, ki je pridobila azil v Kanadi, za vmesni čas pripeljal v Belgijo. Tabizho so nato za dva meseca brez spremstva nastanili v zbirnem centru, namenjenem odraslim, nato pa so jo skupaj s tremi odraslimi državljani Konga deportirali v Kongo. Šele po posredovanju predsednikov vlade Belgije in Kanade se je Tabizha pridružila materi v Kanadi.