Dunja Jadek Pensa, 2002

22Določilo 1. odst. 26. člena ne opredeljuje, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine. Iz 2. odst. 26. člena posredno sledi, da zavezanec za plačilo odškodnine ni neposredni povzročitelj škode. Po splošnih načelih odškodninskega prava za protipravna dejanja delavcev, do katerih je prišlo pri delu ali v zvezi z delom, odškodninsko odgovarja pravna oseba, pri kateri so zaposleni (170. člen ZOR). Če je povzročitelj škode organ pravne osebe, pa tako ali tako odpade ločevanje med dejanjem in odgovornostjo, ker so dejanja organa dejanja pravne osebe same (prim. 172. člen ZOR). V dosedanji sodni praksi ni bilo sporno, da sta omenjeni določbi ZOR uporabljivi tudi za odškodninske primere iz 26. člena. Vprašanje, kdo je odgovoren za škodo, pa se lahko izkaže za sporno v primeru, ko je država izvrševanje posameznih zadev prenesla na organe lokalne skupnosti in vrši (ali pa bi morala vršiti) nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela (3. odst. 140. člena). Enako velja za primere, ko je bilo izvrševanje posameznih zadev izvrševanja oblasti preneseno na osebe zasebnega prava. Vprašanje, ki se v tovrstnih primerih poraja, je ali smislu 26. člena ustreza, da se s prenosom določenih opravil izvrševanja oblasti hkrati omeji odškodninska odgovornost tistih, ki jim je po ustavi in zakonu poverjeno izvrševanje oblasti na določenih področjih.