Miroslav Mozetič, 2002

1Poleg naštetih pristojnosti daje ZUstS DS pravico vložiti zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov (1. odst. 23. člena).

2Pristojnosti DS so vezane na dejavnost oziroma pristojnosti DZ, predvsem na zakonodajno dejavnost (zakonska iniciativa, suspenzivni veto, zahteva za razpis referenduma; posredno tudi zahteva US za presojo ustavnosti zakona). Z zahtevo za uvedbo preiskave v zadevah javnega pomena izvaja DS splošno nadzorno funkcijo. DS pa lahko da DZ mnenje o katerem koli vprašanju iz njegove pristojnosti, če pa DZ zahteva mnenje DS o kakem vprašanju, ga je dolžan izreči (svetovalna funkcija DS). Izrekanje mnenja na zahtevo DZ je tudi edina pristojnost DS, ki predstavlja tudi njegovo obveznost, vse ostale pristojnosti predstavljajo le njegove pravice. Iz pravne narave učinkov aktov, ki jih izvršuje pri izvajanju svojih pristojnosti, ima DS predvsem iniciativno, suspenzivno (odložilno) in svetovalno funkcijo.

3Ustava izrecno ne omejuje (veže) pristojnosti DS na tista področja, ki bi sodila oziroma bila vezana na nosilce interesov, ki jih zastopa. Ker je DS opredeljen kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, bi smeli sklepati, da so njegove pristojnosti omejene le na zastopstvo teh interesov, da torej nima splošne pristojnosti. Vendar pa so interesi, katerih zastopnik je, opredeljeni zelo široko in bi v konkretnih primerih bilo tudi zelo težko določiti meje pristojnosti DS, kar bi gotovo povzročalo tudi spore.

4DS lahko predlaga DZ sprejem zakona. Pri tem mora spoštovati določbe Poslovnika DZ – PoDZ o vsebini predloga. DZ je dolžan predlog DS obravnavati, ni pa ga dolžan sprejeti. V zakonodajnem postopku lahko DS vlaga amandmaje samo k predlogu zakona, katerega sprejem je predlagal sam (190. in 197. člen PoDZ). V zakonodajnih postopkih, ki tečejo na podlagi zakonskih predlogov drugih nosilcev zakonske iniciative, DS lahko sodeluje le z dajanjem mnenj. Predsednik DZ je v ta namen dolžan obveščati predsednika DS o sejah DZ in mu mora poslati vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu seje DZ (1. odst. 54. člena Zakona o Državnem svetu – ZDSve).

5Po sprejemu zakona v DZ ima DS več pomembnih pravic (pristojnosti), s katerimi posega v zakonodajni postopek. Tako lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in pred njegovo razglasitvijo zahteva od DZ, da o njem še enkrat odloči (suspenzivni veto; glej komentar k 91. členu). Suspenzivni veto je mogoče vložiti le na zakone, ne pa tudi na druge akte DZ. Tako stališče je zavzelo tudi US v OdlUS VI, 46, U-I-40/96, Ur. l. 24/97, s katero je presodilo, da so določbe PoDZ o postopku sprejemanja državnega proračuna skladne z ustavo in da državnega proračuna ni treba sprejemati v obliki zakona, saj ne ureja pravic in obveznosti državljanov. Ker državni proračun nima pravne narave zakona (ne v formalnem ne v vsebinskem pomenu), zoper njega ni mogoče vložiti suspenzivnega veta.

6DS pa lahko, ne da bi prej vložil suspenzivni veto, če ga je, pa po sprejemu zakona po ponovnem glasovanju, vloži zahtevo za razpis naknadnega potrditvenega referenduma (glej komentar k 90. členu). Ko je zakon dokončno sprejet, razglašen in objavljen v državnem uradnem listu, ko je torej začel veljati, lahko DS zahteva od US tudi presojo njegove ustavnosti. Uporaba navedenih pravic je v celoti odvisna od odločitev DS.

7DS ima tudi pravico zahtevati od DZ, da odredi parlamentarno preiskavo v zadevah javnega pomena. DZ je zahtevano preiskavo dolžan odrediti (glej komentar k 93. členu). Z uresničevanjem te pravice lahko DS tudi posredno vpliva na različne odločitve DZ, ki jih le ta sprejme po opravljeni parlamentarni preiskavi (sprejem ali sprememba ustrezne zakonodaje, zlasti pa lahko doseže uveljavljanje politične odgovornosti vlade).