Miroslav Mozetič, 2002

1Ta člen Ustave ureja dve povsem različni stvari. V prvem odstavku ureja razglasitev zakona (t. i. promulgacijo), v drugem pa t. i. suspenzivni veto DS.

2Ko je zakon sprejet, mora biti, da bi postal veljaven, da bi začel učinkovati, razglašen (promulgiran, 1. odst. 91. člena) in objavljen (publiciran, 1. odst. 154. člena; Pitamic, s. 249–253). Oba akta nista del zakonodajnega postopka v ožjem pomenu, saj ne vplivata na sprejem zakona. Razglasi in objavi se le zakon, ki ga je DZ sprejel. Vendar pa zakon ne sme biti razglašen in pozneje objavljen pred iztekom z Ustavo oziroma zakonom določenega roka, v katerem DS lahko zahteva ponovno glasovanje o zakonu ali zahteva razpis referenduma, kar lahko stori tudi tretjina poslancev in/ali 40.000 volivcev. Z iztekom predpisanega roka po sprejemu zakona ali po ponovnem sprejemu v primeru vloženega suspenzivnega veta ali po neuspelem zbiranju podpisov za izvedbo naknadnega potrditvenega referenduma ali po potrditvi na naknadnem referendumu pa je treba zakon, da bi začel učinkovati, še razglasiti in objaviti. Zato je povsem razumljivo, da je akt razglasitve in objave striktna dolžnost tistih organov, ki sta jim ta akta poverjena (Pitamic, s. 253) in ju kot taka lahko štejemo kot del zakonodajnega postopka v širšem pomenu. Predsednik DZ pošlje sprejet zakon v razglasitev Predsedniku republike (292. člen Poslovnika DZ – PoDZ). Razglasitev predstavlja le ugotovitev, da je zakon v predpisanem zakonodajnem postopku sprejet. Izda pa se v obliki ukaza Predsednika republike o razglasitvi zakona (1. odst. 91. člena in 107. člen Ustave). Objava je dejanje, s katerim postane zakon navzven spoznaven. Z objavo pridobijo naslovljenci zakona možnost seznaniti se z njegovo vsebino, preden pridobi obvezno moč in jih zavezuje (1. odst. 154. člena). Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu (2. odst. 154. člena). Po Zakonu o Uradnem listu republike Slovenije – ZUL (Ur. l. 57/96) je državni uradni list, v katerem se objavljajo državni predpisi, Uradni list Republike Slovenije (1. člen ZUL). Državni predpisi se objavijo po odredbi organa, ki je posamezen predpis izdal (v primeru zakonov je to DZ oziroma njegov predsednik).

3Drugi odstavek 91. člena ureja najprej pravico DS, da lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo (glej tudi 1. odst. 97. člena) zahteva, da DZ o njem še enkrat odloča (t. i. suspenzivni veto DS). V nadaljevanju pa določa, da mora pri ponovnem odločanju za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev (absolutna večina), razen če Ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva večje število glasov (npr. kvalificirano absolutno večino – dvotretjinsko večino vseh poslancev). V takem primeru je za sprejem zakona tudi pri ponovnem odločanju potrebna ista, posebej predpisana večina. Ponovna odločitev DZ je dokončna. Pomeni, da je zakon dokončno sprejet, da ni mogoče zahtevati ponovnega glasovanja. Za njegovo uveljavitev je potrebna še njegova razglasitev in objava. V primeru nesprejema zakona pri ponovnem odločanju pa se šteje, da je s tem zakonodajni postopek končan. O istem zakonu (ali o istih vprašanjih) je mogoče razpravljati le v novem zakonodajnem postopku, ki se začne na podlagi novega predloga nosilcev zakonske iniciative.

4DS s suspenzivnim vetom posega v zakonodajni postopek. Zakon, ki ga je DZ sprejel, mora predsednik DZ poslati DS (1. odst. 254. PoDZ). DS ima sedem dni časa, da odloči, ali bo zahteval ponovno odločanje o zakonu ali ne. S svojo odločitvijo pa lahko seznani predsednika DZ tudi v krajšem času. Če DS zahteva ponovno odločanje, pomeni njegova zahteva v bistvu razveljavitev odločitve DZ o sprejemu zakona. DZ je dolžan o zakonu ponovno odločati in šele po ponovnem odločanju je zakon sprejet ali zavrnjen in zakonodajni postopek končan. Ker DS s pravico do suspenzivnega veta sodeluje v zakonodajnem postopku, je povsem jasno, da ni mogoče razglasiti zakona pred iztekom predpisanega roka za vložitev zahteve za ponovno odločanje (2. odst. 91. člena Ustave) oziroma pred prejemom obvestila predsednika DS (2. odst. 254. člena PoDZ). Glede na pravno posledico suspenzivnega veta je do izteka roka za njegovo vložitev odločitev DZ o sprejemu zakona pogojna.

5V zakonodajni postopek posega tudi pravica volivcev, da sami neposredno z referendumom odločajo o sprejemu ali zavrnitvi zakona, ki ga je DZ že sprejel (90. člen Ustave in 20. do 25. člen ZRLI). Gre za t. i. naknadni zakonodajni (potrditveni) referendum, ki ga lahko zahteva najmanj tretjina poslancev, DS (1. odst. 21. člena ZRLI) in 40.000 volivcev (2. odst. 21. člena ZRLI). Zahteva najmanj tretjine poslancev ali DS in pobuda volivcem za vložitev zahteve mora biti vložena v sedmih dneh po sprejemu zakona, zahteva volivcev pa se vloži v tridesetih dneh od določitve roka za zbiranje podpisov. Vložitev zahteve oziroma pobude za zbiranje podpisov ima podoben (suspenzivni) učinek kakor vložitev suspenzivnega veta s strani DS. Odločitev DZ o sprejemu zakona sicer ni razveljavljena, vendar zakon še ni dokončno sprejet, ker bodo o dokončnem sprejemu ali zavrnitvi zakona odločali volivci na referendumu. Ker zakon še ni sprejet, ne sme biti razglašen in objavljen. Seveda pa ne sme biti razglašen in objavljen tudi pred potekom predpisanega roka, v katerem upravičenci lahko uveljavijo pravico zahtevati razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. V praksi se je postavilo vprašanje, kdaj je zakon sprejet oziroma kdaj začne teči sedemdnevni rok iz 21. člena ZRLI za vložitev zahteve oziroma pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, v primerih, ko je DS zahteval ponovno glasovanje o zakonu. DZ (predsednik DZ) je uveljavljal stališče, da je zakon sprejet že po prvem glasovanju in da začne teči rok za vložitev zahteve oziroma pobude od tega trenutka ter da vloženi suspenzivni veto ne vpliva na začetek teka navedenega roka. US je v odločbi U-I-104/01 z dne 14. 6. 2001 sprejelo naslednje stališče: »Glede na dikcijo 21. člena ZRLI in pojmovno opredelitev naknadnega zakonodajnega referenduma ni mogoča drugačna razlaga kakor ta, da v primeru, ko je vložen suspenzivni veto in DZ sprejme zakon pri ponovnem odločanju, rok za vložitev pobude oziroma zahteve za razpis referenduma iz 21. člena ZRLI teče od dne, ko je zakon pri ponovnem odločanju DZ po suspenzivnem vetu sprejet.« Novela Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. l. 59/2001) je razlago US tudi uzakonila (4. člen ZRLI-B). S tem je odpravljen vsak dvom glede začetka teka roka za vložitev pobude oziroma zahteve za razpis naknadnega referenduma. Nespoštovanje roka, v katerem lahko DS uveljavi pravico do veta na sprejet zakon oziroma zahteva razpis referenduma in nespoštovanje roka, v katerem lahko najmanj tretjina poslancev in volivci vložijo zahtevo oziroma pobudo za razpis referenduma, predstavlja bistveno kršitev zakonodajnega postopka.