Javna korist in concreto
Gregor Virant, 2002
38Zapoved tehtanja oziroma zahteva po spoštovanju načela sorazmernosti, ki ju vsebuje pojem javne koristi, se ne nanaša le na v zakonu abstraktno določene razlastitvene namene, temveč tudi na konkretne primere. Ni dovolj, da razlastitveni namen in abstracto odtehta abstraktni interes lastnika; tehtanje je treba opraviti tudi v konkretnem primeru. To pomeni, da mora razlastitev v konkretnem primeru zadostiti vsem trem elementom načela sorazmernosti:
- obstajati mora javni interes, javna potreba, ki ustreza enemu od zakonsko določenih razlastitvenih namenov in je realna, določna, konkretna,
- razlastitev mora biti nujno potrebna za dosego tega namena,
- med javno koristnostjo konkretnega namena razlastitve in težo posega v lastnino mora obstajati sorazmernost v ožjem smislu.
39Prvi zahtevi ni zadoščeno že zgolj s tem, če namen, zaradi katerega predlagatelj zahteva razlastitev, ustreza abstraktnemu zakonskemu namenu. Predlagatelj mora izkazati realnost javne potrebe, projekt pa mora biti predstavljen konkretno in določno. Zato mora zakon v postopkovnem delu od predlagatelja zahtevati dovolj natančen opis projekta, ki predstavlja razlastitveni namen. Premalo določen projekt ne more upravičevati razlastitve. Enako velja v primeru, če predlagatelj ne more izkazati realnosti potrebe – občina, ki že ima ustrezne prostore za zdravstveni dom, npr. ne more predlagati razlastitve za potrebe gradnje novega ali razširitve obstoječega zdravstvenega doma, ker se v tem primeru že pri prvem koraku tehtanja izkaže, da ni mogoče zahtevati, da bi se zasebni interes umaknil javnemu.
40Nujna potrebnost razlastitve pomeni, da je lahko razlastitev izvedena le kot “ultimum remedium”. To pa pomeni, da mora predlagatelj razlastitve izkazati razloge, da je projekt načrtovan prav na tem in tem zemljišču oziroma dokazati, da sam nima v lasti primernih zemljišč. Pred razlastitvijo si mora resno, a neuspešno prizadevati, da bi zemljišče od lastnika odkupil po tržni ceni. Razlastitev je lahko izvedena le v obsegu, ki je neizogibno potreben za izvedbo razlastitvenega projekta. Če zadošča omejitev pravice s služnostjo ali začasna omejitev, je treba uporabiti to, milejše sredstvo.
41Sorazmernost v ožjem smislu pa je najstrožja zahteva, ki se ji ustreže s tehtanjem javnega in zasebnega interesa. Iz primerjalnopravnega pregleda je razvidno, da zlasti francoska sodišča posvečajo temu tehtanju posebno pozornost, pozna pa ga tudi nemško pravo. Upoštevati je potrebno, da so izraženi javni interesi lahko za javno korist različno “težki”. Pri tem je potrebno upoštevati vse pozitivne in negativne aspekte posameznega projekta za javni interes – pozitivne strani so v zadovoljitvi določene javne potrebe (po prometni povezavi, po komunalni opremljenosti, po šolanju otrok ipd.), negativna stran pa je zlasti obremenjevanje okolja. Z upoštevanjem enih in drugih pretehta utež na eni strani tehtnice. Na drugo stran tehtnice pa moramo postaviti interes lastnika, ki je znova toliko težji, kolikor pomembnejša je pravica oziroma njen predmet za uresničevanje varovalnega namena 33. člena. Če gre za stanovanjsko hišo, v kateri lastnik prebiva, ali za kmetijsko zemljišče, ki ga obdeluje za svoje preživljanje, je ta interes veliko težji, kot če gre npr. za nezazidano stavbno zemljišče lastnika, ki prebiva drugje, za neobdelovano kmetijsko zemljišče ali za gozd, od katerega lastnik ne živi.
42Iz povedanega izhaja, da planski interes še ne zadošča za ugotovitev javne koristi, četudi je namen, določen v prostorskem aktu, skladen z abstraktno določenim zakonskim namenom. Občina in država ne moreta zgolj na podlagi izraženega interesa posegati po zasebnih zemljiščih. V vsakem primeru posebej je potrebno pretehtati, ali obstaja javna korist. Seveda bo v primerih večjih državnih infrastrukturnih projektov možnost, da zasebni interes prevlada nad javnim, zgolj teoretična; vendar to ne zmanjšuje vrednosti načela sorazmernosti, saj ostaja pomembna varovalka lastnine pri projektih, pri katerih javna koristnost ni tako velika, pa tudi pri velikih državnih projektih, če bi bili načrtovani izrazito neracionalno in popolnoma brez upoštevanja opisane zapovedi tehtanja.