Sebastian Nerad, 2011

21Interpretativna odločba je tehnika odločanja, ki nima izrecne podlage v Ustavi ali v ZUstS, temveč se je razvila v praksi US. Glede na njene pravne učinke jo je mogoče razumeti kot obliko razveljavitvene odločbe, pri čemer US z njo ne razveljavi pravnih določb ali njihovih delov, temveč samo protiustavne (nezakonite) razlage, tj. pravne norme, ki jih je mogoče z metodami razlage izluščiti iz izpodbijane pravne določbe. Tehniko US uporablja dokaj redko, pa še takrat predvsem v zvezi z zakoni, redkeje pa v zvezi s podzakonskimi predpisi. Interpretativna odločba predpostavlja, da je izpodbijani zakon mogoče razlagati na več načinov (ni nujno, da so vsi ti načini tudi uveljavljeni v pravni praksi), pri čemer je vsaj ena razlaga skladna z Ustavo, vsaj ena pa je protiustavna. Interpretativne odločbe je mogoče deliti na pozitivne in negativne. S pozitivno (afirmativno) interpretativno odločbo US avtoritativno določi edino razlago izpodbijanega predpisa, ki je v skladu z Ustavo. Tipičen izrek pozitivne interpretativne odločbe se glasi, da izpodbijana določba »ni v neskladju z Ustavo«, če se razlaga na način, ki ga US opiše v izreku odločbe ali v obrazložitvi (OdlUS XI, 73, U-I-224/00, Ur. l. 50/02; OdlUS XIII, 31, U-I-308/02, Ur. l. 51/04; OdlUS XIII, 74, U-I-90/03, Ur. l. 131/04). Slabost afirmativnih določb je, da US določi edino dopustno razlago (ki je domnevno tudi edina ustavnoskladna), vse druge (morebiti tudi še kakšno drugo, ki bi bila skladna z Ustavo) pa izloči iz pravnega reda. V zadnjem času US sprejema tudi negativne (izločilne) interpretativne odločbe, s katerimi določi samo, katera razlaga je protiustavna in se zato ne sme uporabljati, izbira med vsemi drugimi pravno mogočimi razlagami pa je prepuščena rednim sodiščem (prim. ločeno mnenje sodnika Ribičiča v zadevi OdlUS XIII, 31, U-I-308/02, Ur. l. 51/04). Izrek negativne interpretativne odločbe se glasi, da je izpodbijana določba »v neskladju z Ustavo«, če se razlaga na način, ki ga US opredeli v izreku (OdlUS XVII, 73, U-I-66/08, Ur. l. 121/08; U-I-128/08, Up-933/08, Ur. l. 90/09).

22Interpretativne odločbe ne posegajo v besedilo izpodbijanega predpisa, temveč praviloma le okrnijo njegovo normativno vsebino (mogoče je najti tudi primere, ko je US z interpretativno odločbo razširilo normativni domet izpodbijane določbe). S tega vidika so interpretativne odločbe podobne razveljavitvam z opisnim izrekom; čeprav sprememba besedila navzven ni razvidna, je mogoče reči, da interpretativna odločba razveljavi protiustavno razlago predpisa. Tako kot razveljavitev ima torej tudi interpretativna odločba splošne pravne učinke. Razlaga predpisa, za katero je US ugotovilo, da je protiustavna, je izločena iz pravnega reda in se ne sme več uporabljati (pri afirmativni interpretaciji so iz pravnega reda izločene vse razlage, razen tiste, ki jo je »odobrilo« US). Tudi s časovnega vidika (ratione temporis) interpretativne odločbe učinkujejo enako kot običajne razveljavitve. To pomeni, da ne učinkujejo za nazaj in nimajo vpliva na pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Tako kot razveljavitve pa učinkujejo v tekočih sodnih postopkih, v katerih so na voljo še izredna pravna sredstva ali ustavna pritožba.

23Razlog, da lahko interpretativna odločba učinkuje samo tako kot razveljavitev, je v tem, da lahko US v skladu s 161. členom zakone samo razveljavi. Če bi interpretativna odločba učinkovala za nazaj (ničnost), bi to bil učinek odprave (ex tunc), ki je po Ustavi dopusten samo za podzakonske predpise. To je US izrazilo v zadevi OdlUS XII, 120, Up-755/02, Ur. l. 2/04: »US […] zakona ne more odpraviti, temveč ga lahko le razveljavi. Zato imajo tudi t. i. interpretacijske odločbe lahko učinek le na razmerja, o katerih do dne, ko začne odločba US učinkovati, še ni pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS).« Ker lahko interpretativna odločba pri zakonih učinkuje samo ex nunc (oziroma omejeno retroaktivno), mora imeti enake učinke tudi pri interpretaciji podzakonskih predpisov. Tako kot razveljavitev predpisa tudi interpretativna odločba ni razlog za obnovo postopka, prav tako na njeni podlagi ni mogoče zahtevati spremembe oziroma odprave pravnomočnih posamičnih aktov v smislu 46. člena ZUstS (prim. zadevo Up-74/05 z dne 11. 3. 2005). Če je bil na podlagi protiustavne razlage zakona sprejet podzakonski predpis, je tak predpis v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena (OdlUS XV, 75, U-I-286/04, Ur. l. 120/06; OdlUS XV, 86, U-I-271/04, Ur. l. 139/06).

24Posebno vprašanje so pravni učinki t. i. interpretacij v obrazložitvi. Gre za odločbe, v kateri US v izreku sicer ugotovi, da zakon ni v neskladju z Ustavo, nato pa v obrazložitvi kljub temu pove, da je določena razlaga zakona v neskladju z Ustavo (OdlUS XVII, 44, U-I-295/05, Ur. l. 73/08). Razlog, da bi tudi interpretacije v obrazložitvi morale biti dejansko obvezne, je med drugim ta, da US lahko sicer  ustavnoskladno razlago uveljavi v postopku z ustavno pritožbo. Sodišča bi zato pri odločanju morala slediti tudi stališčem iz obrazložitev ustavnih odločb. Nenazadnje US pogosto poudarja, da so poleg izreka obvezujoči tudi razlogi odločbe. Pri tem ni pomembno, ali gre za nosilne razloge ali za obiter dicta navodila o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb. V zadevi OdlUS XV, 40, Up-211/04, Ur. l. 28/06 je US ugodilo ustavni pritožbi ter v obrazložitvi zapisalo, da bo moralo Upravno sodišče pri razlagi »nedoločenega pravnega pojma dejansko življenje izhajati iz stališč, ki jih je US sprejelo v odločbi št. U-I-246/02«. V zadevi OdlUS XV, 39, Up-855/04, Ur. l. 28/06 pa je US razveljavilo sodbi višjega in okrajnega sodišča ter okrajnemu sodišču dalo navodilo, da bo moralo pri ponovnem odločanju »upoštevati razloge citirane odločbe US št. U-I-351/04 in Up-357/03 […] ter upoštevati kriterije, ki jih je za ugotavljanje pasivnosti oziroma aktivnosti družbenikov družbe, izbrisane iz sodnega registra po ZFPPod, opredelilo US v odločbi št. U-I-135/00 (predvsem 42. in 74. točka obrazložitve)«. V odločbah U-I-246/02 in U-I-135/00 je sicer šlo za primera, ko je US v izreku ugotovilo protiustavnost zakona in je nato v obrazložitvi podalo dodatna navodila, vendar bi morala biti takšna navodila obvezna tudi, če US v izreku ugotovi ustavno skladnost zakona.

25Primeri odločitev VS:

– Sodba VS št. I Up 506/03 z dne 25. 5. 2005: »Obnova postopka v nobenem primeru ni dopustna zaradi napačne uporabe materialnega prava v prvotni odločbi. […] Čeprav na podlagi te odločbe US [U-I-130/01] materialno pravo (ZDen) ni bilo spremenjeno, pa je bila spremenjena njegova interpretacija. Torej je odločba US posegla v materialno pravo, ki pa, kot že povedano, ni razlog za obnovo postopka.«

– Sodba VS št. I Up 987/05 z dne 28. 9. 2005: »US je s svojo odločbo [U-I-130/01] interpretiralo določbo 4. člena v povezavi z 32. in 31. členom ZDen, kar pomeni, da je razlagalo materialno pravo. To razlago je treba glede na določbo 44. člena ZUstS uporabljati v vseh še ne pravnomočno končanih postopkih. Zato te razlage ni mogoče uporabiti v obravnavanem primeru, saj je bil denacionalizacijski postopek pravnomočno končan pred izdajo navedene odločbe US. Zmotna uporaba ali drugačna razlaga materialnega prava pa se tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more šteti za novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, zato ta obnovitveni razlog v obravnavanem primeru ni podan.«

– Sodba VS št. II Ips 290/05 z dne 14. 3. 2006: »Ker torej že razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, velja lahko le enako tudi za tako imenovano interpretacijsko odločbo US, kakšna je ustavnoskladna razlaga zakona. […] Revizijsko sodišče pritrjuje tudi razlogom obeh sodišč, da določba prvega odstavka 46. člena ZUstS ne more biti podlaga za odločanje o predlagateljičini sedanji zahtevi za spremembo pravnomočnega sklepa iz leta 1994. Navedena zakonska določba namreč ureja le pravne učinke odprave podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Samega zakona pa US ne more odpraviti, temveč ga lahko le razveljavi. Zato imajo tudi tako imenovane interpretacijske odločbe lahko samo tak učinek na razmerja, kot je opisan v 44. členu ZUstS.«

– Sodba VS št. X Ips 26/06 z dne 5. 9. 2007: »Če je US podalo razlago posameznih določb ZDen, to namreč še ne pomeni, da so podani razlogi za razveljavitev denacionalizacijske odločbe po nadzorstveni pravici po navedenih določbah ZUP. […] Podlaga za razveljavitev je lahko le očitna kršitev materialnega zakona. Tudi po presoji revizijskega sodišča pa ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, če je US podalo drugačno razlago določb ZDen, kot je podana v pravnomočni denacionalizacijski odločbi. Ne gre namreč za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila zakon lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag po takrat veljavni sodni praksi VS.«