Dopustnost posegov
Metoda Orehar Ivanc, 2011
26V okviru presoje, ali ima poseg podlago v zakonu, Sodišče vztraja pri kriterijih, ki jih je postavilo v zadevah Malone in Aman (prim. Segerstedt-Wiberg proti Švedski, sodba z dne 6. 6. 2006, § 76). Dodalo je, da je stopnja določnosti v veliki meri odvisna od vsebine obravnavanega sredstva, področja, ki naj bi ga pokrivalo, ter števila in statusa tistih, na katere je naslovljen (S. in Marper proti Združenemu kraljestvu, § 96).
27Ker so načela za presojo o obstoju kršitve podobna, Sodišče v ustaljeni praksi pušča ob strani vprašanje, ali gre za poseg ali za kršitev pozitivnih obveznosti, ki izvirajo iz 8. člena EKČP. V obeh primerih mora biti vzpostavljeno pošteno ravnotežje (fair balance) med nasprotujočimi si interesi in v obeh primerih države uživajo določeno polje presoje (margin of appreciation).
28Sodišče v ustaljeni praksi sprejema stališče, da mora poseg, če naj bo dopusten, ustrezati »nujni družbeni potrebi«, mora biti sorazmeren z legitimnim zasledovanim namenom, razlogi, s katerimi jih država utemeljuje, pa morajo biti »relevantni in zadostni«. Podlago za presojo mora ponuditi država, končna ocena o sorazmernosti posega pa je v pristojnosti sodišča. Širina polja presoje je različna in odvisna od številnih elementov, vključuje naravo pravice, ki je predmet obravnave, njen pomen za posameznika, naravo posega in cilj, zasledovan s posegom. Polje presoje je ožje, če je prizadeta pravica ključna za posameznikovo uživanje intimnih ali ključnih pravic. Če gre za posebej pomemben vidik posameznikovega obstoja ali identitete, je polje presoje zelo ozko. Kadar pa med državami članicami ni soglasja bodisi o (relativnem) pomenu prizadetega interesa bodisi o tem, kako ga najbolje varovati, je polje presoje širše (S. in Marper proti Združenemu kraljestvu, §§ 101–102). Široko polje presoje gre državam tudi v primeru, ko morajo uravnotežiti zasebne in javne interese. Tak primer so moralno in etično občutljiva vprašanja, povezana s hitrim razvojem medicine in znanosti, na katera v državah članicah ni enotnega odgovora. Široko polje presoje se nanaša tako na odločitev države, da uredi določeno razmerje, kot tudi na način ureditve (Evans proti Združenemu kraljestvu, §§ 75, 77–82).
Literatura k členu:
Bar (Verf.), Gemeineuropäisches Deliktstrecht, Band II, Beck 1999;
Cohen – Jonathan, Respect for Private and Family Life, s. 405–444, v: Macdonald et al. (ed.), The European System for the Protection of Human Rights, Nijhoff 1993;
Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/rights/charter/docs/network_commentary_final%20_180706.pdf;
van Dijk/van Hoof, Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, Kluwer 1998;
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006, Finžgar, Varstvo osebnostnih pravic po zakonu o obligacijskih razmerjih, Pravnik, 10–12/1980, s. 295–302;
Finžgar, Osebnostne pravice, SAZU, Ljubljana 1985; Frenz, Handbuch Europarecht, Band 4: Europäische Grundrechte, Springer, Berlin, Heidelberg, 2009;
Frowein/Peukert, Europäische Menschenrechtskonvention, EMRK-Kommentar, 3. izd., Engel 1996 in 2009, Harris, Harris, O’Boyle & Warbrick: Law of the European Convention on Human Rights, 2. izd., Oxford 2009, Ovey et al. The European Convention on Human Rights, 4. izd., Oxford 2006;
Pettiti/Decaux/Imbert, La Convention Européenne des droits de l’Homme, Commentaire article par article, Economica, Pariz 1995;
Sajovic, Osebnostne pravice I, Ljubljana 1988;
Sajovic, Osebnostne pravice II, Ljubljana 1990; Sajovic, Osebnostne pravice III, Ljubljana 1991;
Sajovic, O pravni naravi osebnostnih pravic, Ljubljana 1996;
Tettinger, Stern, Kölner Gemeinschaftskommentar zur Europäischen Grundrechte-Charta, München 2006;
Velu/Ergec, La convention européenne des droits de l’homme: extrait du Répertoire pratique du droit belge, tome VII, Bruselj 1990;
Villiger, Handbuch der Europäischen Menschenrechtskonvention (EMRK), Zürich 1993;
Wildhaber/Breitenmoser, Artikel 8, v: Karl/Miehsler (ed.), Internationaler Kommentar zur Europäischen Menschenrechtskonvention, Carl Heymanns 1992.