Dokončnost akta, ki se izpodbija
Tone Jerovšek, 2002
8Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mora biti dokončen v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku ali s posebnim zakonom o upravnem postopku. Dokončnost upravnega akta nastopi potem, ko je upravni postopek končan. To pa pomeni, da je izčrpana pritožba pred pristojno upravno oblastjo. Upravni akt je dokončen, ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena; ko poteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena ali je bila zamujena; ko se stranki vroči odločba, s katero se pritožba zavrže ali zavrne.
9Drugi posamični akti, ki niso upravni akti in se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, morajo pred vložitvijo stranke prav tako izčrpati predpisano pravno sredstvo, kot npr. ugovor, pritožbo, ali če se na ugotovitev v obliki zapisnika lahko dajo pripombe. Stranka mora izčrpati redno pravno pot, ki je predpisana. Opustitev predpisane pravne poti bi imela za posledico, da bi sodišče tožbo zavrglo. Kdor ne varuje svojih pravic v rednem postopku, tudi nima nadaljnjega sodnega varstva.
10Če se izpodbija akt v obliki predpisa, s katerim so urejena posamična razmerja, mora ta biti objavljen. Če ni objavljen, ga ni mogoče izpodbijati, ker nima pravnih učinkov. Če pa bi učinki predpisa kljub neobjavi ali nepravilni objavi nastali, bi ga bilo potrebno izpodbijati v 30 dneh od dneva take objave. Stvar sodne presoje pa je, ali bo sodišče štelo neko specifično objavo takega predpisa za ustavno zakonito objavo in ga v tem primeru presojalo ali pa bo tožbo zavrglo in predpis štelo za neobstoječ. V tem primeru bo moralo odločiti tudi o odpravi posledic, ki so za tožnika kljub neobjavi nastale.