e-KURS

3Državljanstvo ureja Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS. Zakon temelji na naslednjih načelih:

– načelo izključnosti državljanstva RS, ki se uporablja za bipatride v primeru, ko se nahajajo na območju RS;

4ZDRS določa v 3. členu štiri načine pridobitve državljanstva, in sicer:

a) po rodu,

b) z rojstvom na območju RS,

c) z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje,

č) po mednarodni pogodbi.

5Opcija (enostranska izjava volje posameznika) se ne navaja izrecno, čeprav jo ZDRS uporablja v posebnih primerih (40. člen).

6Pri opredeljevanju razmerij v zvezi z državljanstvom se neposredno ali [...]

6Pri opredeljevanju razmerij v zvezi z državljanstvom se neposredno ali posredno uporabljajo tudi historični zakoni o državljanstvu oseb z območja RS. To so: Zakon o državljanstvu SRS (Ur. l. SRS 4/65 in 23/76), Zakon o državljanstvu LRS (Ur. l. LR [...]

4V zvezi z obravnavano materijo so pomembni zlasti trije zakoni: Zakon o tujcih – ZTuj-1, Zakon o prijavi prebivališča – ZPPreb (Ur. l. 9/2001) in Zakon o potnih listinah državljanov RS – ZPLD-1 (Ur. l. 65/2000).

5Glede na to, da obravnavana pravica nima samostojne zakonske ureditve in da je splošna ustavna pravica, je način njenega uresničevanja določen z zakonodajo, ki ureja posamezne njene vidike uresničevanja (volitve, referendum idr.).

29Glavni zakonski predpisi, s katerim je zakonodajalec določil vsebino, obseg in način uresničevanja pravice do zdravstvenega varstva iz določbe 51. člena, so: ZZDej, ZZVZZ, ZZdrS, ZZdr-1, ZMedPri, ZLD, ZZdrI, ZVZD, ZZUZIS in zlasti ZPacP. Varstvo [...]

30V zakonski ureditvi mora biti učinkovito zagotovljeno varstvo materialnega in postopkovnega vidika pravice do zdravstvenega varstva iz prvega in drugega odstavka 51. člena.

31ZPacP je v slovenski [...]

31ZPacP je v slovenski zdravstveni zakonodaji na novo uredil seznam in vsebino pacientovih pravic, ki ga je prej  – kratko in vsebinsko nerazčlenjeno – opredeljeval ZZDej v določbi 47. člena. Novi seznam sestavljajo dvanajst materialnopravnih pr [...]

32Najbolj splošna zahteva glede zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva, ki izhaja tudi iz 12. člena MPESKP, je zahteva po dejanski razpoložljivosti in učinkovitem delovanju zdravstvenih ustanov, dobrin in storitev, pa tudi programov, s kater [...]

33Glavna zahteva, ki izhaja iz prvega in drugega odstavka 51. člena Ustave, pa tudi iz določbe 3. člena MVCPB in 12. člena MPESKP, je torej zahteva po pravični dostopnosti zdravstvenega varstva. Pravično organizacijo dostopa do zdravstven [...]

34Ustavni okvir načina zagotavljanja pravične dostopnosti zdravstvenega varstva najprej določa ustavno načelo enakosti in iz njega izhajajoča prepoved diskriminacije iz 14. člena ter pravica do enakega varstva pravic (22. [...]

35Tudi pomembna prvina pravične dostopnosti do zdravstvenega varstva je časovna dostopnost zdravstvenih storitev. Način uresničevanja časovne dostopnosti zdravstvenih storitev je zakonodajalec uredil v okviru pravice do sp [...]

36Informacijski dostop do zdravstvenih storitev je urejen v določbah 19.–25. člena ZPacP, ki opredeljujejo pravico pacienta do obveščenosti in sodelovanja. Z navedenimi določbami zakonodajalec ni opredelil samo načina u [...]

37Večinski del vidika ekonomske dostopnosti zdravstvenih storitev je urejen v okviru ZZVZZ. ZZVZZ po eni strani ureja dolžnost RS in občin glede financiranja storitev zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Sedmi člen ZZV [...]

38Po tretjem odstavku 1. člena ZZVZZ obsega zdravstveno varstvo tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti. Zavarovanim osebam se v obsegu, ki ga določa ZZVZZ, po [...]

39Teorija opozarja na nesistemskost in spornost zakonske ureditve sistema doplačil v obveznem zdravstvenem zavarovanju v povezavi z ureditvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je de iure prostovoljno, de facto pa obvezno (

40Glavni zakonski predpis, ki ureja vidik geografske dostopnosti zdravstvenih storitev, je ZZDej, ki opredeljuje javno zdravstveno mrežo. Iz pravice do zdravstvenega varstva izhaja zahteva, da morajo biti zdravstvene storitve [...]

41Pomembna vidika dostopnosti zdravstvenih storitev sta etična in kulturna sprejemljivost zdravstvenih storitev. Zelo pomemben vidik sprejemljivosti zdravljenja z vidika pacienta je povezan z dolžnostmi države, da spoštuje [...]

42Svoboda ravnanja pacienta in zaupna narava razmerja med pacientom in izvajalcem zdravstvene oskrbe sta razloga za priznanje pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev (9. in 10. člen ZPacP). Pravico opredeljuje tudi amsterd [...]

43Zakonodajalec je dolžan sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi se zagotavlja varnost zdravstvenih storitev in njihova ustrezna kakovost. ZPacP sicer opredeljuje pravico do kakovostne zdravstvene oskrbe (to je oskrbe, ki dosled [...]

44Zakonodajalec je dolžan vzpostaviti tudi ustrezno kazenskopravno varstvo človekovega zdravja kot pomembne pravne dobrine. KZ-1 inkriminira kazniva dejanja: prenašanja nalezljivih bolezni (177. člen), opustitve zdravstvene pomoči (178. člen), mal [...]

45Formalni postopki varstva pravice do zdravstvenega varstva so na posameznih področjih zagotovljeni tako v civilnem pravu, v kazenskem pravu, v upravnem pravu kot tudi v t. i. disciplinskem pravu. V zakonskih predpisih s področja zdravstvenega varstv [...]

46Opozoriti je treba, da ZPacP nekaterih pacientovih pravic ni uredil ali pa jih je uredil le deloma. Preveč zadržana je ureditev pravice do odškodnine v ZPacP, glede katere, razen v postopku prve obravnave kršitve pacientovih pravic (glej četrti o [...]

47V skladu z določbo 9. člena Direktive 2011/24/EU je zakonodajalec dolžan sprejeti oziroma dopolniti zakonsko ureditev upravnih postopkov v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom in povračilom stroškov zdravstvenega varstva, nastalih v drugi dr� [...]