Iskanje po stvarnem kazalu:"zakonodajni referendum"
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 45. člen
3Obravnavane človekove pravice ni mogoče povezovati s sodelovanjem pri upravljanju javnih zadev (44. člen), niti z ljudsko iniciativo kot delom zakonske iniciative (88. člen) ali celo zahtevo volivcev za razpis zakonodajnega referenduma (90. člen). [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
2Z zakonodajnim referendumom označujemo neposredno odločanje volivcev pri sprejemanju zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniško telo. Možnost njegove uporabe nujno pomeni, da predstavniško telo ni izključni zakonodajalec, ampak je to tud [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
12DZ lahko razpiše zakonodajni referendum po lastni odločitvi na pobudo najmanj desetih poslancev, poslanske skupine, predlagatelja zakona ali Vlade, pobuda pa se vloži v sedmih dneh po sprejemu zakona (11. člen ZRLI). Odločitev o razpisu referendu [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
31Ustava v 4. odst. 90. člena določa, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali (relativna večina), ZRLI v 23. členu pa, da je zakon na referendumu potrjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so velj [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
17Zakonodajni referendum razpiše DZ z odlokom, ki določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja, objavi pa se v Ur. l. (30. člen ZRLI). Odl [...]
Državna ureditev / Državni zbor
2V tem členu Ustave je v najbolj temeljnih obrisih urejen zakonodajni referendum (1. odst.), ki se na podlagi njegovega 4. odstavka podrobneje ureja v posebnem Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi – ZRLI. Ustava ureja posebej še ustavnorevizijs [...]
Državna ureditev / Državni zbor
3Zakonodajni referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o sprejemu ali spremembi zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniško telo (DZ). DZ lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum (1. odst. 90. člena). ZRLI [...]
Državna ureditev / Državni zbor
4Zakonodajni referendum se lahko razpiše o kateremkoli vprašanju, ki je predmet zakonskega urejanja ali o kateremkoli zakonu, ne glede na predmet urejanja, saj Ustava ne postavlja omejitev. Tako stališče izhaja iz OdlUS IV, 4, U-I-47/94, Ur. [...]
Državna ureditev / Državni zbor
5Zakonodajni referendum je fakultativen, saj ga Ustava ne predpisuje kot obveznega za sprejem ali spremembo kateregakoli zakona. DZ razpiše referendum le na pobudo oziroma zahtevo. Tako DZ lahko razpiše referendum na lastno pobudo ali na zahtevo najman [...]
Državna ureditev / Državni zbor
6DZ je vezan na izid referenduma (1. odst. 90. člena Ustave in 25. člen ZRLI). Ta določba velja za zakonodajni referendum in ne za posvetovalni referendum (29. člen ZRLI). Vprašanje vezanosti DZ na izid referenduma je različno pri predhodnem in raz [...]
Državna ureditev / Državni zbor
7Pobudo volivcem za razpis zakonodajnega referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo, v kateri mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, bit [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
32Naša Ustava je ena redkih, ki predpisuje vezanost zakonodajnega telesa na referendumsko odločitev. V prvem odstavku 90. člena določa, da je DZ vezan na izid referenduma, vendar pa pravne razsežnosti te vezanosti ne predpisuje. Razlage te ustavne [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
33Na odločitev volivcev na naknadnem zakonodajnem referendumu je DZ vezan pozitivno in negativno. Po potrditvi zakona na referendumu mora DZ poslati zakon v razglasitev Predsedniku republike takoj po objavi razglasitve odločitve, ki je bila sprejeta n [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
34Enoletna prepoved velja le za odločitve DZ, ki bi bile vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, ne pa za druge odločitve, ki z njo niso v nasprotju. Pred potekom tega roka lahko DZ kadarkoli sprejme zakon, ki ni vsebinsko v nasprotju z odloči [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
35Prepoved sprejetja zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z referendumsko odločitvijo, ima lahko za posledico, da tak predlog zakona, ki bi bil vložen v zakonodajni postopek, ne bi izpolnjeval pogojev za obravnavo. Do poteka časovne vezanosti DZ o [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
4Določbe 90. člena so pretežno organizacijske in procesne narave. Pomenijo konkretizacijo ustavnega načela, po katerem državljanke in državljani izvršujejo oblast (tudi) neposredno (2. odst. 3. člena), in uresničitev pravice državljanov do nepo [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
5ZRLI je prvotno urejal dve obliki zakonodajnega referenduma, in sicer predhodnega (ante legem) in naknadnega (post legem). Razlikovala sta se glede na čas izvedbe referenduma in glede na vsebino. Na predhodnem referendumu so se volivci vnaprej izjavili [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
6ZRLI v 9. členu določa, da volivci na zakonodajnem referendumu odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel DZ, pred njegovo razglasitvijo. Naknadni referendum (ki ga ZRLI-D ne imenuje več tako), je predviden kot potrditveni (ratifikacijski), ker n [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
7Predmet odločanja na naknadnem referendumu je celotni zakon in ne njegovi posamezni deli oz. posamezna vprašanja, kar je bilo značilno za predhodni referendum. Ustava ne izključuje referenduma za določene vrste zakonov oz. zakonskih vprašanj, kot [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
5ZRLI je prvotno urejal dve obliki zakonodajnega referenduma, in sicer predhodnega (ante legem) in naknadnega (post legem). Razlikovala sta se glede na čas izvedbe referenduma in glede na vsebino. Na predhodnem referendumu so se volivci vnaprej izjavili [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
6ZRLI v 9. členu določa, da volivci na zakonodajnem referendumu odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel DZ, pred njegovo razglasitvijo. Naknadni referendum (ki ga ZRLI-D ne imenuje več tako), je predviden kot potrditveni (ratifikacijski), ker n [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
16Pri naknadnem zakonodajnem referendumu je oblikovanje referendumskega vprašanja bistveno enostavnejše, ker se odloča o že sprejetem zakonu kot celoti, kot pa pri predhodnem, na katerem se je odločalo o posameznem vprašanju, ki se ureja s predlog [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
5ZRLI je prvotno urejal dve obliki zakonodajnega referenduma, in sicer predhodnega (ante legem) in naknadnega (post legem). Razlikovala sta se glede na čas izvedbe referenduma in glede na vsebino. Na predhodnem referendumu so se volivci vnaprej izjavili [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
7Predmet odločanja na naknadnem referendumu je celotni zakon in ne njegovi posamezni deli oz. posamezna vprašanja, kar je bilo značilno za predhodni referendum. Ustava ne izključuje referenduma za določene vrste zakonov oz. zakonskih vprašanj, kot [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
34Enoletna prepoved velja le za odločitve DZ, ki bi bile vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, ne pa za druge odločitve, ki z njo niso v nasprotju. Pred potekom tega roka lahko DZ kadarkoli sprejme zakon, ki ni vsebinsko v nasprotju z odloči [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
18Ustava ne določa izrecnih omejitev glede vprašanj, o katerih je mogoče odločati na referendumu, saj predpisuje, da lahko DZ razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom. Posebno obliko izrecnega omejevanja referenduma predstavlja dru [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
19Podobno kot prejšnja tudi spremenjena ureditev v ZRLI-D ne prepoveduje razpisa referenduma za določene vrste zakonov, temveč, skladno s 3. odst. 15. člena, navaja razloge za nastanek morebitnih protiustavnih posledic razpisa referenduma, ki so pod [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
20DZ se mora opredeliti glede vprašanj, relevantnih za oceno protiustavnosti referendumskega odločanja, in utemeljiti svojo odločitev za vložitev zahteve US. Poleg tega mora konkretno navesti nastanek protiustavnih posledic, ki očitno izkazujejo ob [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
21US mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali bi bile s tem res prizadete tako pomembne ustavne pravice, da bi bilo zaradi tega dopustno poseči v ustavno pravico do referendumskega odločanja. Pri tem gre na splošno za dve različni situaciji, [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
22US je oblikovalo dokaj visoke standarde za presojo ustavnosti referendumskih zahtev. Ti so naklonjeni (in favorem) pravici do referenduma, razen ko DZ navede prepričljive argumente za verjetnost nastanka protiustavnih posledic (o tem OdlUS X, 123 [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
23Pri presoji dopustnosti referenduma je zlasti pomembno načelo ustavne demokracije, ki med drugim pomeni, da se morajo tudi demokratično sprejete odločitve podrediti vrednotam, ki jih varuje Ustava (OdlUS XIII, 54, Ur. l. 77/04 in U-I-111/0 [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
24Glede obsega ustavnosodne presoje nastanka protiustavnih posledic je US razvilo test, ki se nanaša na primerjavo ustavnosti veljavnega in novega zakona. US ugotovi nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu samo, če no [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
25Vendar pa nastanek protiustavnih posledic sam po sebi še ni razlog za poseg v pravico do referenduma. V zvezi s tem je US ugotovilo (U-II-1/11 z dne 10. 3. 2011, Ur. l. 20/11), da, četudi bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu nastale očitne pro [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
26DZ mora vložiti zahtevo na US za presojo ustavnosti referendumskega odločanja v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve ali po sprejetju sklepa o razpisu referenduma po od [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
27US odloči o zahtevi DZ za presojo ustavnosti referendumskega odločanja v 30 dneh (3. odst. 21. člena ZRLI). Pri določitvi tega roka je zakonodajalec zasledoval cilj varstva pravice do referendumskega odločanja, zaradi česar morajo biti sporna vp [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 90. člen
7Predmet odločanja na naknadnem referendumu je celotni zakon in ne njegovi posamezni deli oz. posamezna vprašanja, kar je bilo značilno za predhodni referendum. Ustava ne izključuje referenduma za določene vrste zakonov oz. zakonskih vprašanj, kot [...]
Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.
Referenduma ni dopustno razpisati:
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.
Referenduma ni dopustno razpisati:
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Ustavno sodišče odloča:
- o skladnosti zakonov z ustavo;
- o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
- o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni;
- o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni;
- o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
- o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
- o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi;
- o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
- o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado;
- o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
- in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni.
Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.
Če zakon ne določa drugače, odloča ustavno sodišče o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, odloči na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom.
Ustavno sodišče / 161. člen
50 Ugotovitvene odločbe ne zavezujejo samo DZ kot zakonodajalca, temveč tudi državljane, kadar oblast izvršujejo neposredno (drugi odstavek 3. člena) z odločanjem o posameznem zakonu na referendumu (90. člen). To pomeni, da predmet referendumskeg [...]
Ustavno sodišče / 161. člen
8Poleg običajnih razveljavitev uporablja US tudi t. i. opisne razveljavitve (razveljavitve z opisnim izrekom). Gre za posebno vrsto razveljavitve, kjer US v izreku opiše vsebinski obseg določbe, ki ga izloča iz pravnega reda. Tipičen izrek takšne o [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
6Ustava v 4. odst. 90. člena določa, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Iz logične in sistematične razlage 4. odst. 90. člena izhaja, da je določitev kvoruma kot pogoja za sprejem odločitve na [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
8Sklepanje po nasprotnem razlogovanju privede do sklepa, da pri zakonodajnem referendumu ustavodajalec kvoruma ni želel določiti, oziroma da je možnost njegove določitve izključil.«
9OdlU [...]
Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.
Referenduma ni dopustno razpisati:
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.