Splošne določbe / 7. člen
43(d) Kadar (če) zakonodajalec dovoli opravljanje konfesionalne dejavnosti v prostorih javnih vrtcev in šol, mora z ureditvijo zagotoviti spoštovanje določbe prvega stavka 2. odst. 7. člena (verske skupnosti so enakopravne).
Splošne določbe / 7. člen
44(e) Pri organiziranju in izvrševanju konfesionalne dejavnosti v prostorih vrtcev in šol s koncesijo ter javnih vrtcev in šol je treba zagotoviti spoštovanje negativnega vidika svobode vesti iz 2. odst. 41. člena.
Pritrdilno LM sodnika [...]
Splošne določbe / 7. člen
45»1. Soglašam z odločitvijo, da je določba 72. člena ZOFVI v neskladju z Ustavo, če se nanaša na izvajanje konfesionalne dejavnosti v prostorih vrtcev in šol s koncesijo, v tistem delu, ki takšno dejavnost prepoveduje tudi zunaj opravljanja ja [...]
Splošne določbe / 7. člen
462. Odločba temelji najprej na ugotovitvi, da načelo ločitve države od verskih skupnosti prepoveduje, da bi bile verske vsebine del javnega pouka, to je del pouka v javni šoli ali del poučevanja v okviru javne službe šole, ki ji je država pode [...]
Splošne določbe / 7. člen
473. Podlago za zakonodajalčev poseg v te ustavne pravice predstavlja varstvo negativnega vidika svobode vesti: po 2. odst. 41. člena se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega prepričanja. Teža teh dveh pravic, katerih pravilno ravnoves [...]
Splošne določbe / 7. člen
484. Merilo presoje oziroma ustavno zasledovani cilj, ki državo upravičuje, da v prostorih šol in vrtcev omejuje konfesionalno dejavnost, je torej tudi, če se nanaša na prostore javnih vrtcev in šol, po mojem stališču lahko le 2. odst. 41. člen [...]
Splošne določbe / 7. člen
495. Kako sem torej lahko soglašal z odločitvijo, da je poseg v koncesioniranih šolah ustavno nedopusten oziroma preglobok, enaka ureditev v javnih šolah pa da ni v neskladju z Ustavo? Po mojem stališču svoboda izpovedovanja vere in drugih opredel [...]
Splošne določbe / 7. člen
506. Pri prepovedi opravljanja konfesionalne dejavnosti v zasebnih šolah s koncesijo pa ne gre le za vprašanje, ali je zakonodajalec (z drugimi ukrepi) zagotovil pravico otrok in staršev iz 1. in 3. odst. 41. člena. Tu namreč prepoved uporabe prost [...]
Splošne določbe / 7. člen
51Možnost otrok in staršev, da se izobražujejo oziroma vzgajajo drugje v lokalni skupnosti, pa ne odpravi posega v pravico verske skupnosti, da s svobodnim delovanjem izpoveduje svojo vero. Tega posega tudi varovanje negativnega vidika svobode vere n [...]
Splošne določbe / 7. člen
52»V 19. točki obrazložitve ugotavlja US, da poznajo primerjalnopravna teorija, zakonodaja in praksa blažja sredstva za zagotovitev negativnega vidika svobode, kot so prepoved obveznega obiskovanja verskega pouka, organiziranje tega pouka pred ali p [...]
Splošne določbe / 7. člen
53V svojih odločitvah OdlUS II, 23, OdlUS V, 174, OdlUS VI, 69, OdlUS VII, 190 se je US omejilo na posamezne segmente iz razmerja med državo in verskimi skupnostmi. Iz teh odločitev je moč razbrati nevtralno opred [...]
Splošne določbe / 7. člen
17Pojem laične države je mogoče razumeti v formalnem ali materialnem smislu. V prvem pomeni, da v državi ni državne cerkve. Tako v formalnem smislu v Evropi niso laične države Velika Britanija, skandinavske države in države z državno [...]
Splošne določbe / 7. člen
18Svoboda religije in radikalna ločitev države in cerkve se v določenem smislu izključujeta. Razvoj načela o laičnosti države in o ločitvi države in religije ob uveljavitvi svobode religije v Franciji je pomembno vplival na sodobno evropsko dok [...]
Splošne določbe / 7. člen
19Modeli razmerij med religijo in državo lahko vsebujejo tudi elemente neobčutljivosti ali sovražnosti do religije. Pri prvih gre za primere, ko normodajalec enostavno spregleda religiozne vidike vprašanj, ki jih ureja, ne da bi to tudi hotel. V tak [...]
Splošne določbe / 7. člen
20Najbolj skrajno je bila ločitev države in verskih skupnosti izvedena v nekdanjih socialističnih evropskih državah. Izhajale so iz znanstveno utemeljene marksistično-leninistične ideologije, ki naj bi bila edina sposobna za spoznanje resnice. Zav [...]
Splošne določbe / 7. člen
21Današnje razumevanje vloge cerkve in odnosa država/cerkev v Evropi izhaja iz sprejemanja države kot svobodne demokratične družbene ureditve in spoznanja, da medsebojno spoštovanje in podpora svobodni cerkvi v dejanski laični državi lahko prisp [...]
Splošne določbe / 7. člen
22Načela sobivanja države in cerkve, kot so na splošno sprejeta v Evropi, temeljijo na medsebojnem spoštovanju in priznavanju pravice cerkve, da opravlja svojo versko in moralno poslanstvo, upoštevaje lastna pravila notranje organiziranosti. Cerkev [...]
Splošne določbe / 7. člen
23Kot pravica pozitivne narave zagotavlja svobodo prepričanja ali svetovnega nazora v družbenem in političnem procesu, v katerem različne nazorske opredelitve v demokratičnem procesu stalne duhovne izmenjave med seboj srečujočimi se družbenimi s [...]
Splošne določbe / 7. člen
24Odkar se je v svobodnih demokratičnih družbenih ureditvah moderne Evrope zasidralo prepričanje, da religiozne zadeve ne sodijo v državno okrilje, mora biti država v pogledu religije in svetovnonazorsko nevtralna. S tem splošnoveljavnim prepriča [...]
Splošne določbe / 7. člen
25Kako potemtakem v krogu evropskih demokracij definirati razmerje med državo in cerkvijo v dobi moderne svobode religije. Nevtralnost države do religije pomeni, da se država, potem ko se je odvezala raznih religioznih funkcij in položajev, nič ve [...]
Splošne določbe / 7. člen
26Religiozno in svetovnonazorsko nevtralna država je nepristranska, religije in drugih svetovnih nazorov ne podpira in jih tudi ne ovira. Država ne sme niti učiti niti zavračati nobene posamične filozofije, ideologije ali morale. Ne sme niti vzpodb [...]
Splošne določbe / 7. člen
27Moderna svobodna demokratična državna ureditev vzpostavlja kot temeljno človekovo pravico njegovo svobodo. To pomeni, da tudi na vprašanja o pravem prepričanju in pogledu na svet kot eni najglobljih človekovih odločitev država sploh več ne od [...]
Splošne določbe / 7. člen
28Pred dvesto leti je zahteva, naj država zagotovi čim večjo svobodo posameznikov, pomenila, da se mora umakniti iz vseh področij družbenega življenja. Dandanes je servisna funkcija države, s katero država nudi ljudem raznovrstne nematerialne pa [...]
Splošne določbe / 7. člen
2Z ustavno določbo iz 7. člena je najtesneje povezana ustavna pravica ljudi iz 41. člena, ki govori o svobodi religije in o pravici staršev do vzgoje njihovih otrok, in ki ima v Ustavi v primerjavi z drugimi ustavnimi pravicami poseben položaj, kajt [...]
Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
Slovenija je demokratična republika.
Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v. obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.
Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.
Himna Slovenije je Zdravljica.
Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.