Iskanje po stvarnem kazalu:"referendum"
Splošne določbe / 1. člen
15Splošni ljudski referendum (plebiscit) za odločitev, da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je bil izveden na temelju pravice do samoodločbe, ki pripada kot kolektivna temeljna ustavna pravica vsemu slovenskemu narodu in kot indi [...]
Splošne določbe / 1. člen
11US se je pri ustavni presoji pravne ureditve referenduma oprlo tudi na načelo demokracije in ljudske suverenosti: »Ustava določa v 2. odst. 3. člena, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z vo [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 44. člen
6OdlUS V, 75, Up-101/95 z dne 25. 3. 1996: “Pravica iz 44. člena je klasična splošna ustavna pravica, katere bistvena značilnost je, da vsem državljanom jamči možnost do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Najbo [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 44. člen
3Pravica iz 44. člena je klasična splošna ustavna pravica, katere bistvena značilnost je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Najbolj neposredno se izvaja na ravni lokalnih skupnosti in z [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 44. člen
8U-I-45/09 z dne 12. 3. 2009, Ur. l. 22/09: »V skladu s 44. členom ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Kadar gre za sodelovanje pri izvajanju državne [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 44. člen
3Sodelovanje pri upravljanju javnih zadev – pri čemer je tudi pojem upravljanja nedoločen in ga velja razlagati široko kot vse možne načine vplivanja na oblikovanje, sprejem in izvrševanje oblastnih upravičenj – je lahko neposredno ali posredn [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 45. člen
3Obravnavane človekove pravice ni mogoče povezovati s sodelovanjem pri upravljanju javnih zadev (44. člen), niti z ljudsko iniciativo kot delom zakonske iniciative (88. člen) ali celo zahtevo volivcev za razpis zakonodajnega referenduma (90. člen). [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 55. člen
2Naše US v tem pogledu še ni presojalo veljavne pravne ureditve Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Ur. l. 70/00, – ZZNPOB). Leta 2001 je DZ po hitrem postopku sprejel novelo ZZNPOB, s katero je zakonodaj [...]
Državna ureditev / Državni zbor
2V tem členu Ustave je v najbolj temeljnih obrisih urejen zakonodajni referendum (1. odst.), ki se na podlagi njegovega 4. odstavka podrobneje ureja v posebnem Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi – ZRLI. Ustava ureja posebej še ustavnorevizijs [...]
Državna ureditev / Državni zbor
3Zakonodajni referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o sprejemu ali spremembi zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniško telo (DZ). DZ lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum (1. odst. 90. člena). ZRLI [...]
Državna ureditev / Državni zbor
4Zakonodajni referendum se lahko razpiše o kateremkoli vprašanju, ki je predmet zakonskega urejanja ali o kateremkoli zakonu, ne glede na predmet urejanja, saj Ustava ne postavlja omejitev. Tako stališče izhaja iz OdlUS IV, 4, U-I-47/94, Ur. [...]
Državna ureditev / Državni zbor
5Zakonodajni referendum je fakultativen, saj ga Ustava ne predpisuje kot obveznega za sprejem ali spremembo kateregakoli zakona. DZ razpiše referendum le na pobudo oziroma zahtevo. Tako DZ lahko razpiše referendum na lastno pobudo ali na zahtevo najman [...]
Državna ureditev / Državni zbor
6DZ je vezan na izid referenduma (1. odst. 90. člena Ustave in 25. člen ZRLI). Ta določba velja za zakonodajni referendum in ne za posvetovalni referendum (29. člen ZRLI). Vprašanje vezanosti DZ na izid referenduma je različno pri predhodnem in raz [...]
Državna ureditev / Državni zbor
7Pobudo volivcem za razpis zakonodajnega referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo, v kateri mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, bit [...]
Državna ureditev / Državni zbor
8Pobuda oziroma zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma se vloži od dneva, ko je predlog zakona predložen DZ, do začetka tretje obravnave predloga zakona, za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma pa najkasneje v sedmih dneh po sp [...]
Državna ureditev / Državni zbor
9V dosedanji praksi je predsednik DZ večkrat zahteval od pobudnikov dopolnitev oziroma popravke pobud ali celo zavrnil določitev roka za zbiranje podpisov, čeprav mu zakon izrecno ne daje takšnega pooblastila. Zato sta se postavili dve vprašanji: pr [...]
Državna ureditev / Državni zbor
10Pravico do pravnega varstva zoper odločitve predsednika DZ je US priznalo tudi v OdlUS V, 68, Up-62/96 z dne 14. 4. 1996, v OdlUS VI, 93, Up-254/97 z dne 22. 10. 1997 in v OdlUS VII, 93, U-I-197/97 z dne 21. 5. 1998. V zvez [...]
Državna ureditev / Državni zbor
11DZ je dolžan na zahtevo 40.000 volivcev, DS in tretjine poslancev razpisati referendum, vendar pa tega ni dolžan, če meni, da je v zahtevi postavljeno vprašanje nejasno ali da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z Ustavo ali da bi [...]
Državna ureditev / Državni zbor
12Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali (4. odst. 90. člena Ustave). Ustava ne določa posebnega kvoruma za veljavnost izvedbe referenduma (to določa le za ustavnorevizijski referendum, 2. odst. 170 [...]
Državna ureditev / Državni zbor
13Zakon podrobno ureja tudi postopek za izvedbo referenduma. V praksi sta se pojavili dve sporni vprašanji, obe vezani na primere, ko je istočasno in na isti zakon (ista vprašanja) vloženih več med seboj konkurirajočih predlogov (pobud ali zahtev) [...]
Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.
Referenduma ni dopustno razpisati:
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Samouprava / Lokalna samouprava / 139. člen
10OdlUS III, 95, U-I-144/94, Ur. l. 45/94: »Prav tako tudi 14. člen zakona ne ustreza ustavnemu namenu, ki ga ima referendum kot oblika izražanja volje prebivalcev za ustanovitev občine, saj DZ zavezuje, da določi območje občine z zakonom v [...]
Samouprava / Lokalna samouprava / 139. člen
3Po prvi objavi predloga Odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin v dnevnem časopisju dne 11. 4. 1994 je bilo vloženih več ugovorov na DZ proti 73. točki, ki je določala referendumsko območje za ustanovitev občine Koper v [...]
Samouprava / Lokalna samouprava / 139. člen
5US je v svoji odločbi z dne 9. 11. 1994 ugotovilo, da je ustava predvidela poizvedovalni referendum, končno določitev območja občine pa je prepustila zakonodajalcu. Po mnenju US je bilo ustavno dopustno, da DZ pogoja števila prebivalcev ni upošte [...]
Samouprava / Lokalna samouprava / 139. člen
7US je (1994) presodilo, da je oblikovanje občin, skupaj z mestnimi občinami, proces, v katerem se bodo po svoji ustanovitvi še naprej oblikovale tako, da bodo čim bolj naravne in funkcionalne celote, seveda ob upoštevanju zakonskih meril. “Po kon [...]
Samouprava / Lokalna samouprava / 139. člen
8Ustava je predvidela poizvedovalni referendum, končno določitev območja občine pa je prepustila zakonodajalcu. US je tudi ugotovilo, da je ustavno dopustno, da DZ pogoja števila prebivalcev ni upošteval togo, ampak v sorazmerju z razlogi, ki uprav [...]
Ustavno sodišče / 160. člen
54Člen 16 ZRLI določa: Če DZ meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z Ustavo, zahteva, naj o tem odloči US. US odloči o zahtevi v 30 dneh. US je v postopku po 16. členu ZRLI doslej odločalo trikrat (zadeve OdlUS IV, 116 [...]
Ustavno sodišče / 160. člen
55V postopkih po 16. členu ZRLI je US reševalo še dve pomembni postopkovni vprašanji. V zadevi OdlUS IV, 116 je bilo sporno, ali sme sodišče odločati o ustavnosti referendumskega vprašanja že v fazi referendumske pobude, torej še pred [...]
Ustavno sodišče / 160. člen / Druge pristojnosti US
80Pred spremembami in dopolnitvami ZRLI iz leta 2006 (ko je zakonodaja še predvidevala poleg naknadnega tudi predhodni zakonodajni referendum) je bilo US pristojno, da na zahtevo DZ presodi, (1) ali je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju [...]
Ustavno sodišče / 160. člen / Druge pristojnosti US
81Glede pristojnosti za presojo zahteve za razpis predhodnega referenduma je US v zadevi OdlUS XII, 45, U-II-2/03, Ur. l. 52/03 sprejelo stališče, da se pri predhodni kontroli referendumskega vprašanja »ne more spuščati v vprašanje ustav [...]
Ustavno sodišče / 160. člen / Druge pristojnosti US
82Glede vprašanja, kako konkretno morajo biti izkazane protiustavne posledice, ki bi sicer nastale z odložitvijo sprejetja ali z zavrnitvijo zakona na referendumu, je US v zadevi OdlUS XV, 17, U-II-1/06, Ur. l. 28/06 sprejelo stališče, da v [...]
Ustavno sodišče / 160. člen / Druge pristojnosti US
83Po spremembi ZRLI leta 2006 (Ur. l. 139/06), ki je ukinila predhodni referendum in obdržala samo naknadni zakonodajni referendum, je US pristojno le, da na zahtevo DZ presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastal [...]
Ustavno sodišče / 160. člen / Druge pristojnosti US
84V zadevi U-II-2/09, Ur. l. 91/09 je US svoje stališče nadgradilo z dvema pomembnima razmislekoma. Najprej je sprejelo stališče, da določbe 21. člena ZRLI »ni mogoče razlagati tako, da bi zakonodajalcu omogočala zlorabo oziroma izigra [...]
Ustavno sodišče / 160. člen / Druge pristojnosti US
85Omeniti je treba še stališče US, da predlagatelji, ki so sicer upravičeni izpodbijati predpise, niso aktivno legitimirani za izpodbijanje odloka o razpisu zakonodajnega referenduma, čeprav je tak odlok predpis. Po stališču US je 21. člen ZRLI [...]
Ustavno sodišče / 160. člen / Druge pristojnosti US
86Pristojnost US v referendumskih zadevah ne pomeni predhodne kontrole zakona, ker US ne presoja, ali bi potrditev predlaganega zakona na referendumu pomenila nastanek protiustavnih posledic (kar bi pomenilo, da US presoja, ali je predlog zakona protius [...]
Ustavno sodišče odloča:
- o skladnosti zakonov z ustavo;
- o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
- o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni;
- o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni;
- o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
- o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
- o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi;
- o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
- o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado;
- o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
- in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni.
Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.
Če zakon ne določa drugače, odloča ustavno sodišče o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, odloči na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom.
Postopek za spremembo ustave / 169. člen
1Za sprejem akta o spremembi Ustave ni predpisana posebna procedura, zato se uporablja postopek, ki velja za siceršnje odločanje DZ pri sprejemanju drugih predpisov, razen kvoruma in potrebne večine poslancem na glasovanju. Ustavodajalec je kot po [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
5OdlUS V, 124, U-I-266/96, Ur. l. 43/96: »Izpodbijani novi 2. odst. 23. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi – ZRLI določa, da je v primerih, ko se na referendumu odloča o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, ki ga sprejema DZ z d [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
6Ustava v 4. odst. 90. člena določa, da je predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Iz logične in sistematične razlage 4. odst. 90. člena izhaja, da je določitev kvoruma kot pogoja za sprejem odločitve na [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
7Določitev kvoruma za udeležbo na referendumu pa upoštevaje določbo 4. odst. 90. člena pomeni več kot zgolj urejanje načina izvedbe referenduma – pomeni postavljanje dodatnih pogojev (pogojev, ki jih Ustava ne določa) za sprejem odločitve na r [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
8Sklepanje po nasprotnem razlogovanju privede do sklepa, da pri zakonodajnem referendumu ustavodajalec kvoruma ni želel določiti, oziroma da je možnost njegove določitve izključil.«
9OdlU [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
9OdlUS IV, 18, U-I-245/94, Ur. l. 19/95: »Četrti odstavek 90. člena določa, da je predlog na zakonodajnem referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Na podlagi 2. odst. 170. člena je sprememba Ustave na referendu [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
1Zahtevo za razpis referenduma lahko da najmanj trideset poslancev DZ. Te pravice nima kot v primeru zakonodajnega referenduma štirideset tisoč volivcev na podlagi 2. odst. 90. člena. Ta ustavna določba tudi ni povsem nedvoumna glede tega, ali se a [...]
Postopek za spremembo ustave / 170. člen
2V tej določbi je ustavodajalec izrecno določil tudi kvorum (večino vseh volivcev) kot pogoj za sprejem odločitve na referendumu, medtem ko pri zakonodajnem referendumu, ki ga ureja 90. člen, ustavodajalec kvoruma ni želel določiti oziroma je [...]
Slovenija je demokratična republika.
Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
Občina je samoupravna lokalna skupnost.
Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.
Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine.