Državna ureditev / Državni zbor / 82. člen
1Prvi odstavek 82. člena opredeljuje naravo poslanskega mandata. Po ustavi so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Gre torej za reprezentativni (predstavniški) mandat.
Državna ureditev / Državni zbor / 82. člen
2S pojmom poslanski mandat opredeljujemo razmerje med volivci in izvoljenimi predstavniki – poslanci. V tem smislu pomeni mandat pooblastilo člana predstavniškega telesa, ki določa način in obseg njegove pravice, da zastopa svoje volivce ( [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 82. člen
3Imperativni ali vezani mandat pomeni, da je izvoljeni predstavnik v parlamentu (poslanec) samo zastopnik volilnega telesa (volivcev, ki so ga izvolili) in mora v celoti ravnati po navodilih tega telesa. Za svoje delo je odgovoren volivcem, ki imajo prav [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 82. člen
4Reprezentativni (svobodni ali nevezani) mandat pomeni, da izvoljeni predstavnik v parlamentu ne predstavlja posameznih volivcev, ki so ga izvolili, niti volilne enote, v kateri je bil izvoljen, pač pa ljudstvo kot celoto. Zato ne odgovarja volivcem, ki [...]
Državna ureditev / Državni zbor / 82. člen
5Pravna neodvisnost, kakor izhaja iz narave reprezentativnega mandata, ne pomeni, da so poslanci nad ustavo. DZ (tudi poslanci kot njegovi člani, čeprav ustava za nespoštovanje ne predvideva sankcij za posamezne poslance) mora pri svojih odločitvah, [...]
Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.
Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.
Državna ureditev / Državni zbor
1Temeljna funkcija DZ je sprejemanje zakonov. Zakoni se sprejemajo po posebnem postopku (zakonodajni postopek, glej 89. člen in komentar k temu členu), ki se sproži z zakonodajno (zakonsko) iniciativo. Upravičence, ki lahko sprožijo zakonodajni post [...]
Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.
Referenduma ni dopustno razpisati:
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.