e-KURS

Komentar Ustave Republike Slovenije

  • Domov
  • Stvarno kazalo
  • Seznam avtorjev

  • Prijava
  • Pozabljeno geslo

Iskanje po stvarnem kazalu:"policija"

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Ustavnosodna presoja

3034. Iz tega logično izhaja, da je treba določbo 3. odst. 19. člena (prijem, aretacija, odvzem prostosti), celotni 20. člen (pripor) in določbo 1. odst. 28. člena (prostostna kazen) – kot specialne določbe v odnosu na generalnost dolo [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Ustavnosodna presoja

3135. To konkretneje pomeni, da mora biti vsaka aretacija, vsak pripor in vsaka prostostna kazen podvržena načelu zakonitosti (lex certa) in da morajo za vse tri ustavno predvidene posege v osebno svobodo obstajati tudi procesna jamstva, ki j [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Ustavnosodna presoja

2731. Iz dikcije 19. člena je razvidno naslednje. Prvič je tu podnaslov člena ‘varstvo osebne svobode’, iz česar je sklepati, da bomo v tem členu našli generalno določbo o tej ustavni materiji. Drugič, 1. odst. 19. člena pravi kratk [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Ustavnosodna presoja

2933. Na generalnost določbe 2. odst. 19. člena, torej na to, da se ta določba izrecno nanaša na vsako omejevanje (‘vzetje’) prostosti, pa naj gre za aretacijo (3. odst. 19. člena), pripor (20. člen) ali prostostno kazen (1. odst. 28. [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Ustavnosodna presoja

22OdlUS V, 40, U-I-18/93, Ur. l. 25/96, Hermej Gobec. US je v tej znameniti odločbi o priporu iz leta 1996 odločilo, da: “26. Po tem, ko Ustava postavi splošno pravilo, da ima vsakdo pravico do osebne svobode, v 2. odst. istega člena [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Opredelitev

2Drugi in tretji odstavek 19. člena se nanašata izključno na pravne pogoje odvzema osebne svobode. Potemtakem splošnost in kategoričnost prvega odstavka zavajata – toliko, kolikor je bistvo tega člena Ustave le aretacija s strani policije. Ne gre [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Opredelitev

5Posameznik mora zato vedeti, kateri in kakšni so ti razlogi. Pri tem je očitno, da tu ni govor o kakršnihkoli razlogih, marveč samo o tistih, ki so predvideni v ZKP ali kakšnem drugem zakonu. Bistvo te pravice, ki sega do Magne Carte Libertatum [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 19. člen

Opredelitev

6To obenem pomeni, da mora država prvine za odvzem prostosti zahtevanega »utemeljenega suma« zbrati prej, preden osebi odvzame prostost. Ustava omenja »utemeljeni sum« šele v sobesedilu 20. člena, vendar je to redakcijska pomanjkljivost sedanjega [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 20. člen

Ustavnosodna presoja

3046. Da mora osebo, ki ji je odvzeta prostost, izvršilna veja oblasti ‘brez nepotrebnega odlašanja’ izročiti sodni veji oblasti, izhaja (1) iz razlikovanja med ustavnim pojmom ‘odvzem prostosti’ (3. odst. 19. člena), ki je d [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 20. člen

Ustavnosodna presoja

3147. Zaradi tega mora izvršilna veja oblasti (policija) osebo, ki ji je odvzeta prostost – pa četudi povsem v skladu z Ustavo in zakonom –, nemudoma, takoj, torej ‘brez nepotrebnega odlašanja’ izročiti sodni veji o [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 20. člen

Opredelitev

2Po 20. členu velja, da mora obstajati »utemeljen sum«, da je oseba storila kaznivo dejanje. Ta določba vsebuje celo vrsto ustavnih pravic obdolženca. Ker govori samo o »razlogih za odvzem prostosti«, iz 19. člena sicer izrecno [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 20. člen

Opredelitev

5»Utemeljenega suma« država seveda ne dokazuje sama sebi, niti ga ne dokazuje osebi, ki ji je bila vzeta prostost. Tu pride do izraza ustavna doktrina preverjanj in ravnotežij (»checks and balances«), od vsega začetka je agent izvrš [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 20. člen

Opredelitev

6Iz tega logično izhaja, da mora izvršilna veja (policija in kasneje državni tožilec) »utemeljen sum« sodišču prepričljivo izkazati. Tu govorimo o artikuliranosti utemeljenega suma, to je o tem, da se sodišča pri presoji utemeljenosti suma ne [...]

Človekove pravice in temeljne svoboščine / 29. člen

Opredelitev

22Glede dikcije četrte alinee, ko ta pravi, da obdolženec »ni dolžan izpovedati zoper samega sebe«, je mogoče reči, da je v kontekstu zgoraj povedanega preširoka. Po gramatikalni razlagi pa ta dikcija krije tudi zvijačo, kot (policijsk [...]


Splošno iskanje
Iskanje po stvarnem kazalu

  • Kolofon
  • Pogoji uporabe
  • Politika piškotkov
MIZŠ logotip ARRS logotip
nova univerza grb
© Nova univerza, 2025 | ISSN 2670-4293