Iskanje po stvarnem kazalu:"omejitve"
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 23. člen / Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
6Do omejitev oziroma posegov v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko pride v primerih, ko sodišče določeno zadevo brez podlage v zakonu ali v sodnem redu obravnava pred drugimi zadevami, ki jih je sodišče prejelo istočasno. To pomen [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen
30Če smo v prvi izdaji tega dela ugotavljali, da US dotlej ni imelo priložnosti, da bi se pogosto srečalo z vprašanji glede pravic, zagotovljenih v 35. členu, pa je položaj deset let pozneje pomembno drugačen. Predmet odločanja je bilo več novi [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen
42US je glede na različno naravo posegov uporabilo različni poti za presojo zatrjevanih kršitev pravic iz 35. člena. Pri posegih države izhaja iz zahteve po določnosti zakona, nato pa opravi test sorazmernosti (o vsebini testa npr. OdlUS XII, [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen
43O vsebini in razlogu zahteve po določni opredelitvi posegov v dobrine, varovane v 35. členu, je US navedlo: »V skladu z ustavno zahtevo po določnosti zakona mora biti poseganje v ustavne pravice urejeno določno in nedvoumno. Če norma ni jasno op [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen
44Pomembno vprašanje, s katerim se je US prvič srečalo v postopku presoje o skladnosti ureditve prikritih policijskih ukrepov z Ustavo, pa ga je tedaj pustilo nerazrešenega, je bilo vprašanje, ali so posegi v pravice iz 35. člena dopustni ob splo [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen
45US v ustaljeni presoji izhaja s stališča, da so posegi v ustavno varovano sfero posameznikove osebnosti prepovedani tako državi kot drugim posameznikom (OdlUS VI, 158), pri presoji dopustnosti posegov pa opravi tehtanje na podlagi ugotovlj [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen / Odločitve ESČP
26V okviru presoje, ali ima poseg podlago v zakonu, Sodišče vztraja pri kriterijih, ki jih je postavilo v zadevah Malone in Aman (prim. Segerstedt-Wiberg proti Švedski, sodba z dne 6. 6. 2006, § 76). Dodalo je, da je stopnja določn [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen / Odločitve ESČP
27Ker so načela za presojo o obstoju kršitve podobna, Sodišče v ustaljeni praksi pušča ob strani vprašanje, ali gre za poseg ali za kršitev pozitivnih obveznosti, ki izvirajo iz 8. člena EKČP. V obeh primerih mora biti vzpostavljeno pošteno r [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 35. člen / Odločitve ESČP
28Sodišče v ustaljeni praksi sprejema stališče, da mora poseg, če naj bo dopusten, ustrezati »nujni družbeni potrebi«, mora biti sorazmeren z legitimnim zasledovanim namenom, razlogi, s katerimi jih država utemeljuje, pa morajo biti »relevantn [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
20Vsak poseg države v tajnost pisem in drugih občil pomeni, o tem ne more biti nobenega dvoma, enega največjih napadov na zasebnost; tudi – ali predvsem – zato, ker v nasprotju z večino drugih omejevanj posameznikovih pravic (npr. z odvzemom pro [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
21Varstvo tajnosti pisem in drugih občil je v slovenskem prostoru z ustavnega vidika ena najbolj varovanih temeljnih pravic (bolj restriktivno in določno je od pravic, ki so neposredno povezane z zasebnostjo, v ustavi opredeljena samo še pravica do n [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
22Ustava v 2. odst. 37. člena opredeljuje pogoje dopustnega posega v tajnost pisem in drugih občil, kadar gre pri tem tudi za poseg v nedotakljivost človekove zasebnosti: (1) poseg je mogoč samo na podlagi določnega zakonskega pooblastila; (2) pose [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
23Glej tudi 2. odst. 8. člena EKČP: »Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice (pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja), razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
24Podrobneje glede posameznih pogojev dopustnosti posega v tajnost pisem in drugih občil glej OdlUS VI, 158, predvsem točke 41–49.
25V Sloveniji je poseg v tajnost pisem in drugih občil [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
25V Sloveniji je poseg v tajnost pisem in drugih občil urejen v treh zakonih: ZTel, ZKP in Zakonu o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA (Ur. l. 23/99).
26ZTel določa, da so op [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
26ZTel določa, da so operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij na podlagi sodne odločbe pristojnemu organu med drugim dolžni sporočiti »podatke o udeležencih, sporočilih, okoliščinah in dejstvih telekomunikacijskega prometa za [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
27Na podlagi 150. člena ZKP lahko policija pod določenimi pogoji zoper posameznika med drugimi uporabi naslednje prikrite preiskovalne ukrepe: nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem; kontrolo pisem in drugih pošiljk; kont [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
28Pooblastilo za poseg v ustavno zajamčeno tajnost občil ima v okviru tajnega pridobivanja podatkov na ZSOVA tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. ZSOVA v 23. členu določa: »Agencija lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, izje [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
29Iz omenjenih zakonov jasno izhaja, da je poseg v tajnost občil dopusten zgolj omenjenim državnim organom na podlagi sodne odredbe in pod drugimi strogo določenimi pogoji. Vsakršno drugačno ravnanje je nezakonito in predstavlja kaznivo dejanje (15 [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
30Ključen ustavnosodni test, ki ga je potrebno uporabiti pri ocenjevanju dopustnosti posega v pravico do zasebnosti na splošno in posebej glede tajnosti pisem in drugih občil v primerih, ki niso že vnaprej urejeni z zakonom, je kriterij, ki ga je pr [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
31Vprašanje posegov v komunikacijsko zasebnost je posebej občutljivo v odnosu delodajalec – delojemalec, saj ostaja odprta dilema, kakšno stopnjo zasebnosti lahko delojemalec na delovnem mestu upravičeno pričakuje in kdaj pomeni poseg v komunicir [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 37. člen
32Vprašanje omejitev pravice do zaupnosti komuniciranja v delovnih in drugih zaprtih sistemih bo vedno predstavljajo konkretno ustavnosodno vprašanje, ki ga bo potrebno podvreči splošnim ustavnim kriterijem presoje kolizije nasprotujočih si pravic [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
18a) V Ustavi in EKČP najdemo nekatere določbe, ki predpisujejo dopustne omejitve svobode izražanja. 16. člen Ustave oz. 15. člen EKČP tako pod določenimi pogoji dovoljujeta začasno razveljavitev ali omejitev svobode izražanja v vojnem [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
19b) Poleg tega se svoboda izražanja lahko dopustno omeji v skladu z 2. odst. 10. člena EKČP. »Ker izvrševanje svobode izražanja predpostavlja dolžnosti in odgovornosti, je lahko predmet takšnih pogojev, omejitev ali kazni, ki so predpi [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
20Da bi oblast dopustno omejila svobodo izražanja v smislu 2. odst. 10. člena EKČP, mora torej dokazati, da je njena omejitev (1) »pravno predpisana«; (2) da z njo zasleduje enega ali več v 2. odst. 10. člena naštetih legitimnih ciljev; in (3) d [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
21c) Zahteva, da je neka omejitev »pravno predpisana«, pomeni predvsem dvoje. Prvič, da mora biti pravno pravilo državljanom ustrezno dostopno; to pomeni, da je potrebno državljane s pravnim pravilom (glede na okoliščine) primer [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
22č) Pri zahtevi, da oblast z omejitvijo izražanja zasleduje enega ali več legitimnih ciljev, ki so navedeni v 2. odst. 10. člena, se ne postavlja vprašanje, kako notranje pravo države razume pomen pojmov, ki so določeni kot legitimni ci [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
23Tako npr. dikcija, ki določa, da se »zaradi zavarovanja nacionalne varnosti, ozemeljske celovitosti in javne varnosti« svoboda izražanja lahko omeji, predvideva dopustnost omejitev groženj vojakov z dezertiranjem celo v mirnem času, saj [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
24Dikcija »zaradi preprečitve nereda in kaznivih dejanj« omogoča državi, da predpiše in izvrši določene sankcije, npr. kazenske sankcije zoper tiste, ki oglašujejo ali kako drugače promovirajo piratske radijske postaje (X [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
25Na legitimni cilj »varovanja zdravja in morale« se država lahko sklicuje npr. takrat, ko omeji izražanje tistih, ki trdijo, da ima proizvod, ki ni pridobil lekarniškega dovoljenja, farmacevtske lastnosti (Komisija, Liljenberg [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
26Naslednji legitimni cilj je zaščita »časti ali pravic drugih«. Z zasledovanjem tega cilja lahko država med drugim omeji žalitve, npr. tako, da zanje predpiše kazenske in civilne sankcije (Lingens v. Avstrija, [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
27Legitimni cilj »preprečitve razkritja zaupnih informacij« npr. omogoča državi omejitev izražanja javnega uslužbenca, kolikor bi ta s svojim izražanjem razkril uradne skrivnosti (X v. Nemčija, 1970, 13 Yearbo [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
28Cilj »obvarovanja integritete ter neodvisnosti sodstva« pa npr. omogoča državi, da omeji izražanje, ki moti in s tem onemogoča delo sodišča (Sunday Times v. Združeno kraljestvo, p. 55). Ta določba tudi omog [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
29ESČP je zavzelo stališče, da je potrebno naštete omejitvene razloge (oziroma t. i. »izjeme svobode izražanja«) razlagati ozko in da mora biti kriterij nujnosti (o tem glej v nadaljevanju) za katerokoli izmed omejitev prepričljivo izkazan (
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
30d) Kot smo že povedali, pa ni dovolj, da država dokaže le, da je njena omejitev »pravno predpisana« ter da zasleduje enega ali več od naštetih legitimnih ciljev. Poleg teh dveh pogojev mora namreč tudi dokazati, da je njena omejitev < [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
31Pridevnik »nujna« (necessary) ne sovpada vedno z najstrožjim ustavnosodnim testom, ki sicer zahteva, da so sredstva (pravna omejitev) »neizogibno potrebna« (indispensable) za dosego legitimnega cilja, niti ne sovpada z manj zaht [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 39. člen
32Varovanje svobode izražanja je v prvi vrsti odgovornost vsake posamezne države same. Zato 2. odst. 10. člena le-tem v določeni meri pušča »polje proste presoje« (margin of appreciation) (Handyside v. Združeno kra [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 41. člen / Svoboda vere in svoboda vesti
35Posegi v svobodo vere so dopustni, če imajo zakonsko podlago in če so v skladu z načelom sorazmernosti.
36Pri presoji o obstoju zakonske podlage Sodišče sledi stališčem, ki jih je izoblikova [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 41. člen / Svoboda vere in svoboda vesti
36Pri presoji o obstoju zakonske podlage Sodišče sledi stališčem, ki jih je izoblikovalo v zvezi s pravicami iz 8. do 11. člena EKČP. Pojem razume široko in ga presoja v vsebinskem smislu. »Zakon« je določba veljavnega predpisa, kot jo razlaga [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 41. člen / Svoboda vere in svoboda vesti
37Pri vprašanju zakonske podlage v zadevi, v kateri je presojalo dopustnost opozoril nemške vlade, povezanih s pojavom novih religij v nemškem prostoru v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, je Sodišče štelo, da je vlada imela zadostno [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 41. člen / Svoboda vere in svoboda vesti
38Sporni ukrep mora zasledovati legitimen cilj in biti v skladu z načelom sorazmernosti. Pri tem ni dovolj, da je potreben ali koristen, ampak je dopusten (še)le, če ga narekuje nujna družbena potreba. Cilj, ki ga zasleduje sporen ukrep, in razloge [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine / 41. člen / Svoboda vere in svoboda vesti
39Pri urejanju razmerij med državo in verskimi skupnostmi država praviloma uživa široko polje presoje. Meje tega polja so določene s potrebo po ohranitvi pravega verskega pluralizma kot sestavnega dela demokratične družbe (Mirolubovs proti La [...]