Iskanje po stvarnem kazalu:"načela pravne države"
Splošne določbe / 2. člen / Pravna država
22Pri presoji o tem, kdaj je neka omejitev “nujna”, se ni mogoče izogniti uporabi načela proporcionalnosti. Prvi korak v tej smeri je sodišče storilo v zelo znanem primeru Handyside v. Združeno kraljestvo, o svobodi [...]
Splošne določbe / 2. člen / Socialna država
119OdlUS IX, 195, U-I-222/96 z dne 6. 7. 2000, tč. 6: »Da skrajno liberalistično pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z Ustavo, je US že pojasnilo […]. […]Z Ustavo zagotovljena podjetniška svoboda gospodarskih subjektov (74. [...]
Splošne določbe / 2. člen / Pravna država
18Pri načelu pravne države gre za splošno ustavno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim v skladu s 15. členom pripada strožje varstvo pravic zoper morebitne omejitve in druge posege. US zato pri presoji načela pravne drža [...]
Splošne določbe / 2. člen / Pravna država
17Načelo pravne države se kot univerzalno načelo nanaša na vse in na vsakogar. Upoštevati ga je treba pri urejanju položaja posameznikov – fizičnih oseb, posameznih skupin prebivalcev, prav tako pa tudi pri ureditvi pravnega položaja pravnih o [...]
Splošne določbe / 2. člen / Pravna država
16Načelo pravne države je univerzalne narave. Uvršča se med vodilna in temeljna ustavna načela, zato je razsežnost njegovega učinkovanja zelo široka, saj posega na vsa področja pravnega urejanja oziroma na vsa področja delovanja države. Kot s [...]
Splošne določbe / 2. člen / Pravna država
1V literaturi je najti stališča, ki pravno državo in socialno državo opredeljujejo kot ustavno kategorijo in ne kot splošno ustavno načelo. Tako razlikovanje bi imelo smisel samo takrat, ko bi pri morebitni ustavnosodni presoji lahko uporabljali le [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine
8Ta doktrina gre po avtorjevem mnenju do samega bistva vsega pravnega. Končni namen vseh pravnih postopkov je namreč v državi preprečiti nasilje (samopomoč), to je, prva zahteva pravne države in na njem temelječega reda in miru je, da se mora za u [...]
Človekove pravice in temeljne svoboščine
9Ta tradicija je bila pod komunistično diktaturo in v polpretekli tradiciji policijske države grobo in cinično spregledana, na kazensko pravo pa se je gledalo kot na orodje diktature. Glej zadevo Streletz, Kessler in Krenz v. Nemčija [...]
Državna ureditev / Uprava / 120. člen / Vezanost uprave na Ustavo in zakon (2. odst. 120. člena)
34Načelo vezanosti delovanja upravnih organov na okvir Ustave in zakonov, še posebej na ustavno in zakonsko podlago (legalitetno načelo), je eno od temeljnih ustavnih načel. Legalitetno načelo delovanja državne uprave je namreč povezano z drugimi [...]
Državna ureditev / Uprava / 120. člen / Vezanost uprave na Ustavo in zakon (2. odst. 120. člena) / Vezanost abstraktnih upravnih aktov na ustavo in zakon
16Pogoj za vzpostavitev demokratične pravne države je obstoj transparentnega pravnega reda. Zakoni morajo biti objavljeni, preden začno veljati (glej komentar 154. člena). Strogo mora biti spoštovano pravno razmerje med izvirnimi pravnimi normami v [...]
Državna ureditev / Uprava / 120. člen / Vezanost uprave na Ustavo in zakon (2. odst. 120. člena)
11Vezanost uprave na Ustavo in zakon po stališču pravne doktrine (Šturm–1993, s. 269–270 ) in po identičnem tolmačenju US (referenčni primer: Patentna pisarna – OdlUS IV, 51) posredno določajo tudi ustavne določb [...]
Ustavnost in zakonitost / 153. člen / Vezanost konkretnih upravnih aktov na ustavo in zakon
35Splošno pravno načelo o dolžnosti obrazložitve konkretnega upravnega akta teorija opredeljuje kot izvedbeno načelo pravne države (2. člen). Zakon o splošnem upravnem postopku – (novi) ZUP iz leta 1999 – jo postavlja v 3. odst. 210 [...]
Ustavnost in zakonitost / 153. člen / Usklajenost abstraktnih pravnih aktov
1V Ustavi VII. poglavje obravnava ustavnost in zakonitost. Kot skupni pojem za ustavnost in zakonitost teorija uporablja tudi pojem zakonitosti v širšem smislu oz. njen sinonim pravna pravilnost, ki izvira iz razumevanja načela pravne države (2. čle [...]
Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.
Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.
Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.
Ustavnost in zakonitost / 154. člen
1Načelo pravne države (2. člen) zahteva, da so pravne norme javnosti dostopne na obličen način, tako da se prizadeti lahko zanesljivo seznanijo z njihovo vsebino. Ta element pravne države podrobneje ureja 154. člen. Objava zakonov in drugih predpi [...]
Ustavnost in zakonitost / 155. člen
1Po svoji naravi so abstraktne pravne norme, ki jih vsebujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti, pravila ravnanja, ki veljajo za naprej in obsegajo tista pravna razmerja, ki obstojajo ali nastanejo potem, ko so norme začele veljati. Smiselno je mo [...]
Ustavno sodišče / 160. člen
54Člen 16 ZRLI določa: Če DZ meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z Ustavo, zahteva, naj o tem odloči US. US odloči o zahtevi v 30 dneh. US je v postopku po 16. členu ZRLI doslej odločalo trikrat (zadeve OdlUS IV, 116 [...]
Ustavno sodišče / 160. člen
29Glede legitimacije za vložitev ustavne pritožbe je treba opozoriti na naslednja stališča. Nosilci nekaterih človekovih pravic so lahko tudi pravne osebe. V tem obsegu je tudi njim na razpolago ustavna pritožba kot posebno pravno sredstvo za vars [...]
Ustavno sodišče / 160. člen
4Samo izjemoma, če na ta način nasprotij med dvema predpisoma iste hierarhične veljave ne bi bilo mogoče razrešiti, bi lahko šlo za neskladnost z načeli pravne države (2. člen). Tako je US večkrat navedlo (gl. npr. zadevo OdlUS IX, 31, [...]
Ustavno sodišče odloča:
- o skladnosti zakonov z ustavo;
- o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
- o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni;
- o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni;
- o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
- o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
- o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi;
- o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
- o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado;
- o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
- in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni.
Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.
Če zakon ne določa drugače, odloča ustavno sodišče o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, odloči na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom.