Komentar Ustave Republike Slovenije
55Ustava določa v 69. členu pravico do nadomestila v naravi ali do odškodnine. Ali omemba nadomestila na prvem mestu pomeni, da je ta oblika izravnave po Ustavi primarna? Menim, da temeljna oblika izravnave ostaja denarno nadomestilo (odškodnina); u [...]
56Pravica do izbire za razlaščenca (in druge prizadete) obstaja tedaj, ko je ogrožena njegova socialna varnost – to pa po mojem mnenju samo v primeru, ko razlastitev prizadene stanovanjski položaj razlaščenca ali drugih oseb (npr. najem [...]
57Omenil sem že, da 1. člen Protokola št. 1 k EKČP izrecno ne določa pravice do odškodnine, da pa sta Komisija in ESČP to pravico izpeljala iz načela sorazmernosti. Vendar pa 1. člen ne zagotavlja polne odškodnine; kolikšna odškodnina ustrez [...]
58Glede na funkcijo, ki jo ima odškodnina za razlaščeno po slovenski Ustavi, je ustavno zapovedana polna odškodnina, ki zajema celotno izgubo. Njen obseg mora biti takšen, da omogoči prizadetemu vzpostavitev premoženjskega stanja, enakovrednega p [...]
5969. člen govori o nadomestilu v naravi ali odškodnini. Če razlaščencu pripada pravica do odškodnine in ne do nadomestila v naravi, ne sme biti zaradi tega v nič slabšem položaju. Odškodnina mora biti torej denarni ekvivalent nadomestila v na [...]
60Razlastitev, kot jo pojmuje 69. člen, je poseg, pri katerem je razmerje med javnim in zasebnim interesom v celoti porušeno. Ustava pozna samo razlastitev s posamičnim aktom; zato vsaka razlastitev predstavlja posebno žrtev brez možnosti “o [...]
61Edino izjemo dopuščam za primer, ko bi šlo za obsežno hkratno razlastitev velikega števila lastnikov. Ker razlastitve ni mogoče izvesti s samim zakonom, bi zakon uredil le podlago za takšno razlastitev, ki bi jo bilo potem treba izvesti v posam [...]
62Na ta način pridemo do podobne rešitve, kot je uveljavljena v nemškem pravu: odškodnina je načeloma po(po)lna, v izjemnih primerih pa so možna manjša odstopanja, pri katerih pa je potrebna posebna previdnost.
63Obseg izravnalnega nadomestila za posebej težke omejitve lastninske svobode v okviru socialne vezanosti (razlaščujoče posege) kot ena izmed možnosti izravnave neravnovesja med javnim in zasebnim interesom[1] p [...]
64Do odškodnine je upravičen tisti, katerega pravica je bila z razlastitvijo odvzeta oziroma omejena – torej razlaščenec. Do odškodnine pa so lahko upravičeni tudi tisti, ki jih poseg prizadene posredno (stranski upravičenci); seveda l [...]
65Odškodnina za razlaščeno mora prizadetemu zagotoviti izravnavo posebne žrtve oziroma mu omogočiti, da nadomesti izgubljeno. Funkcija odškodnine za razlastitev[2] je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na [...]
66Da bi v celoti izravnala izgubo, mora biti odškodnina sestavljena iz dveh sklopov: odškodnine za odvzeto pravico in odškodnine za “stranske škode” (Folgenschaden, indémnites accésoires). Razlastitev ima namreč na premoženjski polo [...]