Komentar Ustave Republike Slovenije
56Glede zakonske ureditve, ki temelji na določbi 3. odst. 74. člena, pa lahko ugotovimo, da gre predvsem za Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK, ki je v bistvu zakon o preprečevanju podjetniškega omejevanja konkurence, ki pa ima v [...]
50OdlUS II, 18, U-I-92/92, Ur. l. 12/93: V tej zadevi je US v zvezi z ustavnosodno presojo Zakona o prometnem davku (Ur. I. 4/92) izpodbijano ureditev plačila prometnega davka od prometa proizvodov, ki je privilegirala podjetja za zaposlovanje inv [...]
51OdlUS VII, 53, U-I-296/96, Ur. l. 42/98 : US se je v tej zadevi implicitno ukvarjalo tudi z vprašanjem možnega omejevanja vstopa na trg (v zvezi z ustavnosodno presojo Uredbe o postopku in pogojih za oddajo površin ob avtocestah za zgraditev o [...]
52OdlUS VIII, 274, U-I-322/97 , Ur. l. 1/2000, tč. 9 in 10: US je ob presoji določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb ocenilo, da določba ni v neskladju z Ustavo, pri tem je pojasnilo (tč. 9): “Sodobne države z davki ne zasledujejo [...]
45Za primere povezave med pravicama iz 74. in 49. člena, hkrati pa tudi z 2. členom, glej npr. odločitve US v zadevah OdlUS I, 33 in OdlUS VIII, 1, tč. 13–24) v zvezi z ustavnosodno presojo določb Zakona o delovnih razmerjih (ob [...]
46OdlUS I, 33, U-I-51/90, Ur. l. 27/92: US je v zvezi z zakonsko možnostjo dogovora prepovedi delavčeve konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja ocenilo, da Zakon o delovnih razmerjih s to določbo ne omejuje ustavne pravice vsako [...]
47OdlUS VIII, 1, U-I-81/97, Ur. l. 12/99, tč. 13–24: Zdi se, da se je v nakazano smer (Krivičevo LM v zadevi U-I-51/90) nagnila argumentacija v zvezi z v Zakonu o delovnih razmerjih določeno prepovedjo dela delavca, dokler je ta v delovnem raz [...]
31V primeru, da se US odloči dopustnost posega presojati tudi preko 14. člena (kar pride v poštev zlasti v primerih, ko se upravičenci sklicujejo na razlikovanje, ki naj bi v posledici povzročilo neenakost pri konkuriranju), bi bil v primeru razlik [...]
28Pri posegih v podjetniško svobodo ravnanja (iz 1. odst. 74. člena) gre predvsem za možne posege s strani države. To se navezuje na povedano pod 2. točko (področje varovanja), da podjetniška svoboda zagotavlja predvsem varstvo svobodnega delovan [...]
25Če gledamo na določbo 3. odst. 74. člena v luči svobodne gospodarske pobude, zagotovljene s 1. odst. istega člena, lahko ugotovimo, da določba predstavlja tudi ustavno predpisano omejitev podjetniške svobode ravnanja oziroma določa njene meje. [...]
19V zvezi s 3. odst. 74. člena je morda treba dodati, da ZPOmK v 2. členu v bistvu določa zavezane subjekte in se preko tega delno lahko sklepa na upravičence. Sicer pa se zdi vprašanje upravičencev, vsaj kar zadeva določbe 3. odst. 74. člena, [...]
15Po drugi strani pa določba 74. člena, kolikor se ji prizna status človekove pravice (kar izhaja tudi iz prakse US), spada med ekonomske pravice. Po tradicionalni klasifikaciji pravic pa štejejo ekonomske in socialne pravice med pravice pozitivnega [...]
10V primeru 74. člena najprej prihaja do izraza medsebojna vsebinska povezanost in dopolnjevanje različnih ustavnih pravic zlasti znotraj t. i. tržnega ustavnega prava (členi 33, 49, 74 in 60). Tako je npr. priznanje lastninske pravice, vključno s [...]
13Pri pravici iz 74. člena se izpostavlja tudi razmerje s 14. členom (enakost pred zakonom), ki je lahko dodatni ali celo bistveni kriterij presoje ureditve, ki se sicer izpodbija zaradi zatrjevane kršitve 74. člena. Enakost pred zakonom je še zlas [...]
7Z določbo 3. odst. 74. člena je konkurenca postala ustavna kategorija (prim. Plahutnik, s. 52), pri čemer pa sama Ustava pojma konkurence ne pojasni, niti ne poda njene pravne definicija (kolikor bi bilo to sploh mogoče in primerno [...]
8Določba o konkurenci je prepovedna in določa, kaj ni dopustno. Drugačno ravnanje od prepovedanega, torej tisto, ki ni omejevalno ali nelojalno, je tako dopustno. Pri tem so dejanja nelojalne konkurence, ki jih lahko stori le drug udeleženec na trgu, [...]
9Če gledamo na določbo 3. odst. 74. člena v luči svobodne gospodarske pobude, zagotovljene s 1. odst. istega člena, se zdi, da ima ta po eni strani svoje meje v pošteni in načeloma svobodni konkurenci (več glej pod točko 4), po drugi strani pa j [...]
1Že umestitev zgoraj navedenega člena izven II. poglavja Ustave, ki se nanaša na človekove pravice in svoboščine, kaže na posebnost te določbe v odnosu do določb II. poglavja. Člen 74 predstavlja predvsem temeljno ustavno opredelitev gospodarsk [...]
2Iz teorije izhaja, da med tujimi ustavami posveča posebno pozornost svobodni zasebni pobudi italijanska ustava v svojem 41. členu, določba o konkurenci pa je morda celo edinstvena med ustavnimi dokumenti (Zabel, s. 95). Kolikor se Rimski (se [...]
58Tudi tretji odstavek 74. člena zahteva zakonsko urejanje, saj Ustava sama ne pove, katera so dejanja, ki omejujejo konkurenco. Med zakoni, ki se nanašajo na vprašanje nedovoljenega omejevanja konkurence, je treba omeniti Zakon o preprečevanju omej [...]
35Pri ustavnopravni presoji, ki se nanaša na tretji odstavek 74. člena, je razvidno, da US loči med ravnanji udeležencev na trgu in med ravnanji države oziroma njenimi oblastnimi akti in dejanji. Za udeležence na trgu velja prvi del tretjega odsta [...]
36Iz tretjega odstavka 74. člena izhaja pravica do takšnih pogojev konkurenčnega delovanja na trgu, kot jih določi zakon (OdlUS, XV, 15, U-I-277/05, Ur. l. 21/06). Varstvo konkurence po tretjem odstavku 74. člena ne pomeni varstva tržnega [...]
37Varstvo konkurence po tretjem odstavku 74. člena po mnenju US ne pomeni, da bi moral biti udeležencu na trgu položaj na trgu trajno zagotovljen. V enaki vlogi lahko na trg vstopi novi udeleženec ali kakšen sedanji udeleženec ravna tako, da svoj [...]
38Ureditev, ki bi pomenila prekomerno omejitev konkurence – takšna bi bila lahko tudi omejitev, ki bi določenim subjektom omogočala opravljanje gospodarske dejavnosti pod ugodnejšimi pogoji kot drugim –, tako ne more pomeniti kršitve tretjega o [...]
39US je nekajkrat presojalo ureditve, za katere so pobudniki zatrjevali, da prekomerno omejujejo konkurenco, čeprav so ti primeri v ustavnosodni presoji redki. Med drugim je presodilo, da obvezna vključitev zavarovalnic v sistem izravnalne sheme za za [...]
1Svobodno gospodarsko pobudo opredeljuje US kot svobodno ustanovitev gospodarskega subjekta (pod zakonskimi pogoji), njegovo vodenje v skladu z ekonomskimi načeli (upoštevaje prisilne predpise), svobodno izbiro dejavnosti, s katero gospodarski subjekti [...]
3US se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali sta odvetništvo in notariat gospodarski dejavnosti, kar bi pomenilo, da dejavnosti uživata varstvo v okviru svobodne gospodarske pobude. Odvetništvo sicer ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, ker [...]
63Sodna praksa Sodišča EU je bila podlaga za vključitev svobodne gospodarske pobude med temeljne pravice, ki so vsebovane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Člen 16 Listine namreč določa, da je svobodna gospodarska pobuda priznana v sk [...]
58Tudi tretji odstavek 74. člena zahteva zakonsko urejanje, saj Ustava sama ne pove, katera so dejanja, ki omejujejo konkurenco. Med zakoni, ki se nanašajo na vprašanje nedovoljenega omejevanja konkurence, je treba omeniti Zakon o preprečevanju omej [...]
35Pri ustavnopravni presoji, ki se nanaša na tretji odstavek 74. člena, je razvidno, da US loči med ravnanji udeležencev na trgu in med ravnanji države oziroma njenimi oblastnimi akti in dejanji. Za udeležence na trgu velja prvi del tretjega odsta [...]
36Iz tretjega odstavka 74. člena izhaja pravica do takšnih pogojev konkurenčnega delovanja na trgu, kot jih določi zakon (OdlUS, XV, 15, U-I-277/05, Ur. l. 21/06). Varstvo konkurence po tretjem odstavku 74. člena ne pomeni varstva tržnega [...]
37Varstvo konkurence po tretjem odstavku 74. člena po mnenju US ne pomeni, da bi moral biti udeležencu na trgu položaj na trgu trajno zagotovljen. V enaki vlogi lahko na trg vstopi novi udeleženec ali kakšen sedanji udeleženec ravna tako, da svoj [...]
38Ureditev, ki bi pomenila prekomerno omejitev konkurence – takšna bi bila lahko tudi omejitev, ki bi določenim subjektom omogočala opravljanje gospodarske dejavnosti pod ugodnejšimi pogoji kot drugim –, tako ne more pomeniti kršitve tretjega o [...]
39US je nekajkrat presojalo ureditve, za katere so pobudniki zatrjevali, da prekomerno omejujejo konkurenco, čeprav so ti primeri v ustavnosodni presoji redki. Med drugim je presodilo, da obvezna vključitev zavarovalnic v sistem izravnalne sheme za za [...]
1Svobodno gospodarsko pobudo opredeljuje US kot svobodno ustanovitev gospodarskega subjekta (pod zakonskimi pogoji), njegovo vodenje v skladu z ekonomskimi načeli (upoštevaje prisilne predpise), svobodno izbiro dejavnosti, s katero gospodarski subjekti [...]
3US se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali sta odvetništvo in notariat gospodarski dejavnosti, kar bi pomenilo, da dejavnosti uživata varstvo v okviru svobodne gospodarske pobude. Odvetništvo sicer ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, ker [...]
56Glede zakonske ureditve, ki temelji na določbi 3. odst. 74. člena, pa lahko ugotovimo, da gre predvsem za Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK, ki je v bistvu zakon o preprečevanju podjetniškega omejevanja konkurence, ki pa ima v [...]
50OdlUS II, 18, U-I-92/92, Ur. l. 12/93: V tej zadevi je US v zvezi z ustavnosodno presojo Zakona o prometnem davku (Ur. I. 4/92) izpodbijano ureditev plačila prometnega davka od prometa proizvodov, ki je privilegirala podjetja za zaposlovanje inv [...]
51OdlUS VII, 53, U-I-296/96, Ur. l. 42/98 : US se je v tej zadevi implicitno ukvarjalo tudi z vprašanjem možnega omejevanja vstopa na trg (v zvezi z ustavnosodno presojo Uredbe o postopku in pogojih za oddajo površin ob avtocestah za zgraditev o [...]
52OdlUS VIII, 274, U-I-322/97 , Ur. l. 1/2000, tč. 9 in 10: US je ob presoji določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb ocenilo, da določba ni v neskladju z Ustavo, pri tem je pojasnilo (tč. 9): “Sodobne države z davki ne zasledujejo [...]
45Za primere povezave med pravicama iz 74. in 49. člena, hkrati pa tudi z 2. členom, glej npr. odločitve US v zadevah OdlUS I, 33 in OdlUS VIII, 1, tč. 13–24) v zvezi z ustavnosodno presojo določb Zakona o delovnih razmerjih (ob [...]
46OdlUS I, 33, U-I-51/90, Ur. l. 27/92: US je v zvezi z zakonsko možnostjo dogovora prepovedi delavčeve konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja ocenilo, da Zakon o delovnih razmerjih s to določbo ne omejuje ustavne pravice vsako [...]
47OdlUS VIII, 1, U-I-81/97, Ur. l. 12/99, tč. 13–24: Zdi se, da se je v nakazano smer (Krivičevo LM v zadevi U-I-51/90) nagnila argumentacija v zvezi z v Zakonu o delovnih razmerjih določeno prepovedjo dela delavca, dokler je ta v delovnem raz [...]
31V primeru, da se US odloči dopustnost posega presojati tudi preko 14. člena (kar pride v poštev zlasti v primerih, ko se upravičenci sklicujejo na razlikovanje, ki naj bi v posledici povzročilo neenakost pri konkuriranju), bi bil v primeru razlik [...]
28Pri posegih v podjetniško svobodo ravnanja (iz 1. odst. 74. člena) gre predvsem za možne posege s strani države. To se navezuje na povedano pod 2. točko (področje varovanja), da podjetniška svoboda zagotavlja predvsem varstvo svobodnega delovan [...]
25Če gledamo na določbo 3. odst. 74. člena v luči svobodne gospodarske pobude, zagotovljene s 1. odst. istega člena, lahko ugotovimo, da določba predstavlja tudi ustavno predpisano omejitev podjetniške svobode ravnanja oziroma določa njene meje. [...]
19V zvezi s 3. odst. 74. člena je morda treba dodati, da ZPOmK v 2. členu v bistvu določa zavezane subjekte in se preko tega delno lahko sklepa na upravičence. Sicer pa se zdi vprašanje upravičencev, vsaj kar zadeva določbe 3. odst. 74. člena, [...]
15Po drugi strani pa določba 74. člena, kolikor se ji prizna status človekove pravice (kar izhaja tudi iz prakse US), spada med ekonomske pravice. Po tradicionalni klasifikaciji pravic pa štejejo ekonomske in socialne pravice med pravice pozitivnega [...]
10V primeru 74. člena najprej prihaja do izraza medsebojna vsebinska povezanost in dopolnjevanje različnih ustavnih pravic zlasti znotraj t. i. tržnega ustavnega prava (členi 33, 49, 74 in 60). Tako je npr. priznanje lastninske pravice, vključno s [...]
13Pri pravici iz 74. člena se izpostavlja tudi razmerje s 14. členom (enakost pred zakonom), ki je lahko dodatni ali celo bistveni kriterij presoje ureditve, ki se sicer izpodbija zaradi zatrjevane kršitve 74. člena. Enakost pred zakonom je še zlas [...]
7Z določbo 3. odst. 74. člena je konkurenca postala ustavna kategorija (prim. Plahutnik, s. 52), pri čemer pa sama Ustava pojma konkurence ne pojasni, niti ne poda njene pravne definicija (kolikor bi bilo to sploh mogoče in primerno [...]
8Določba o konkurenci je prepovedna in določa, kaj ni dopustno. Drugačno ravnanje od prepovedanega, torej tisto, ki ni omejevalno ali nelojalno, je tako dopustno. Pri tem so dejanja nelojalne konkurence, ki jih lahko stori le drug udeleženec na trgu, [...]
9Če gledamo na določbo 3. odst. 74. člena v luči svobodne gospodarske pobude, zagotovljene s 1. odst. istega člena, se zdi, da ima ta po eni strani svoje meje v pošteni in načeloma svobodni konkurenci (več glej pod točko 4), po drugi strani pa j [...]
1Že umestitev zgoraj navedenega člena izven II. poglavja Ustave, ki se nanaša na človekove pravice in svoboščine, kaže na posebnost te določbe v odnosu do določb II. poglavja. Člen 74 predstavlja predvsem temeljno ustavno opredelitev gospodarsk [...]
2Iz teorije izhaja, da med tujimi ustavami posveča posebno pozornost svobodni zasebni pobudi italijanska ustava v svojem 41. členu, določba o konkurenci pa je morda celo edinstvena med ustavnimi dokumenti (Zabel, s. 95). Kolikor se Rimski (se [...]