Komentar Ustave Republike Slovenije
14Z OdlUS XVII, 47, U-I-380/06, Ur. l. 91/08, je US presodilo, da Zakon o društvih (ZDru-1, 10. člen, v povezavi z ZJRS), ki je urejal uporabo jezikov v imenu društva, ni v skladu z Ustavo, ker italijanščine in madžarščine kot jezikov a [...]
7ZDU-1 v 4. členu določa, da je uradni jezik v upravi slovenščina. To pomeni, da je obveznost poslovanja v slovenskem jeziku predpisana za vse državne organe. Leta 2005 je bil ZDU-1 noveliran (morda tudi zaradi podane pobude v U-I-234/04 z dne 14. 9 [...]
8ZUP v 62. členu (brez sprememb v tem delu kljub siceršnji vrsti novel zakona od leta 2000 do 2010) določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga p [...]
9Kazenski postopek je z ZKP nekoliko prirejen občutljivosti glede jezika za obdolženega. Kazenski postopek teče v slovenskem jeziku. Če je pri sodišču v skladu z Ustavo v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, lahko [...]
2Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina; to pomeni poleg slovenščine in ne namesto nje. Neposredno na podlagi Ustave imamo torej tri uradne jezike, [...]
18V OdlUS, XVI, 101, Up-404/05, Ur. l. 64/07, je sodišče zavzelo stališče, da je treba procesno jamstvo iz 62. člena razumeti in razlagati skupaj s 64. členom, kadar je na območjih, kjer narodni skupnosti živita, stranka postopka prip [...]
9Zaradi abstraktne narave se človekove pravice in temeljne svoboščine v konkretnih primerih le redko uresničujejo na podlagi same Ustave, zato ta člen neposredno napotuje na zakonsko ureditev, ki pravila spoštovanja in uresničevanja te človekove [...]
3Zakon, na katerega napotuje 62. člen, mora pri ureditvi načina uresničevanja te pravice izhajati iz načela, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina oziroma na določenih območjih tudi italijanščina in madžarščina (11. člen). Zato mora za [...]
7Stališče sodišča, da mora obdolženec, ki v postopku uporablja določen jezik, v tem istem jeziku sodišču tudi podajati svoje vloge, kljub dejstvu, da mu je ves čas trajanja postopka odvzeta prostost, je po presoji US v neskladju s pravico do upo [...]
Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraževanja. Zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matičnima narodoma in njunima državama. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic.
Na območjih, kjer ti skupnosti živita, ustanovijo njuni pripadniki za uresničevanje svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko država pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje določenih nalog iz državne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresničevanje.
Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru.
Zakon ureja položaj in način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer živita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresničevanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti.
Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti.