e-KURS

2Z zakonodajnim referendumom označujemo neposredno odločanje volivcev pri sprejemanju zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniško telo. Možnost njegove uporabe nujno pomeni, da predstavniško telo ni izključni zakonodajalec, ampak je to tud [...]

4Določbe 90. člena so pretežno organizacijske in procesne narave. Pomenijo konkretizacijo ustavnega načela, po katerem državljanke in državljani izvršujejo oblast (tudi) neposredno (2. odst. 3. člena), in uresničitev pravice državljanov do nepo [...]

Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.

Referenduma ni dopustno razpisati:

• o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
• o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
• o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
• o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

2Ustava ni opredelila referenduma kot obvezne sestavine postopka za spremembo Ustave, kar bi imelo za posledico, da bi ga bilo potrebno izvesti ob vsakem posegu v ustavno besedilo. Referendum je predviden zgolj kot ustavna možnost odločanja volivcev o [...]