e-KURS

17Načelo demokracije zahteva, da ljudstvo kot nosilec in imetnik državne oblasti z njo tudi konkretno razpolaga in jo izvršuje. Pristojnosti in naloge oblastnih organov morajo biti legitimirane tako, da izvirajo od ljudstva, in da so na opredeljiv na [...]

19Nujno potrebna demokratična legitimnost je podlaga in izvor celotnega delovanja države na vseh vsebinskih področjih. Volja ljudstva mora vsebinsko določati in nadzorovati katerokoli izvrševanje državne oblasti, tudi tedaj, ko ukrepa na zasebno p [...]

20Demokratična legitimacija mora v vseh primerih zagotoviti učinkovit vpliv ljudstva na izvrševanje državne oblasti. Ustava določa različne poti in sredstva za dosego tega cilja. V tem oziru razlikujemo funkcionalno, inštitucionalno, organizacijs [...]

1Določbe o DS so uvrščene takoj za določbami o DZ, vendar pa Ustava izrecno ne določa, da bi bil DS drugi dom parlamenta. Zaradi tega so tudi stališča o enodomnosti ali dvodomnosti slovenskega parlamenta različna (Grad-2000, s. 93–105) [...]

2DS je kolegijski predstavniški organ. Vendar ne predstavlja interesov vseh državljanov, ni splošni predstavniški organ. Predstavlja posebne interese – funkcionalne in lokalne (teritorialne) interese. DS naj bi bil odsev družbene strukturiranosti, [...]

3Ustava določa tudi število predstavnikov nosilcev posameznih interesov in skupno število članov DS. Organizacijo DS pa prepušča zakonskemu urejanju. Tako ureja Zakon o državnem svetu – ZDSve (Ur. l. 44/92) v drugem delu organizacijo in način d [...]

1Poleg naštetih pristojnosti daje ZUstS DS pravico vložiti zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov (1. odst. 23. člena).

2Pristojnosti DS so vezane na dejavnost ozi [...]

2Pristojnosti DS so vezane na dejavnost oziroma pristojnosti DZ, predvsem na zakonodajno dejavnost (zakonska iniciativa, suspenzivni veto, zahteva za razpis referenduma; posredno tudi zahteva US za presojo ustavnosti zakona). Z zahtevo za uvedbo preiskav [...]

3Ustava izrecno ne omejuje (veže) pristojnosti DS na tista področja, ki bi sodila oziroma bila vezana na nosilce interesov, ki jih zastopa. Ker je DS opredeljen kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, bi smeli [...]

4DS lahko predlaga DZ sprejem zakona. Pri tem mora spoštovati določbe Poslovnika DZ – PoDZ o vsebini predloga. DZ je dolžan predlog DS obravnavati, ni pa ga dolžan sprejeti. V zakonodajnem postopku lahko DS vlaga amandmaje samo k predlogu zakona, k [...]

5Po sprejemu zakona v DZ ima DS več pomembnih pravic (pristojnosti), s katerimi posega v zakonodajni postopek. Tako lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in pred njegovo razglasitvijo zahteva od DZ, da o njem še enkrat odloči (suspenzivni veto; glej [...]

6DS pa lahko, ne da bi prej vložil suspenzivni veto, če ga je, pa po sprejemu zakona po ponovnem glasovanju, vloži zahtevo za razpis naknadnega potrditvenega referenduma (glej komentar k 90. členu). Ko je zakon dokončno sprejet, razglašen in objavl [...]