e-KURS

27Demokracija kot oblika ureditve in vodenja države (vladanja in upravljanja) je tesno povezana s svobodo posameznika in s svobodno družbo. To vzajemnost izraža tudi pojem ustavne ureditve svobodne demokratične družbe, kot ga je opredelilo US. Svob [...]

29Ker pa demokracija pomeni oblikovanje in utrjevanje skupne ureditve, se mora svoboda avtonomnega posameznika izraziti in uveljaviti najprej v obliki demokratičnega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen). V tej zvezi je US dalo naslednjo [...]

17Načelo demokracije zahteva, da ljudstvo kot nosilec in imetnik državne oblasti z njo tudi konkretno razpolaga in jo izvršuje. Pristojnosti in naloge oblastnih organov morajo biti legitimirane tako, da izvirajo od ljudstva, in da so na opredeljiv na [...]

9Vendar pa načela demokracije ne opredeljujeta zgolj suverenost in ustavodajna moč ljudstva. Ljudstvo ni le izvor in nosilec javne oblasti, ampak tudi samo vlada, se pravi, da z oblastjo aktualno razpolaga ter jo izvršuje. To bistveno prvino demokraci [...]

3Med taka nepisana splošna ustavna načela, ki jih izvajamo iz drugih še splošnejših pravnih načel, ki so v Ustavi navedena, oz. iz splošno priznanih načel ustavnega varovanja svobodnega demokratičnega družbenega reda, štejemo vse tiste element [...]

6Nepogrešljivo vlogo ima zagotavljanje svobode izražanja, zlasti svobode tiska in vseh drugih medijev. Svobodni tisk ima vlogo t. i. psa čuvaja (“watch-dog function”). Ključnega pomena za demokracijo je svoboden pretok informacij i [...]

7Ustavnopravni in zakonski okvir sam po sebi ne zadošča za vzpostavitev demokratične pravne države. Poleg normativno institucionalnih in strukturnih elementov so nepogrešljivi ustvarjalci demokracije okoliščine, ki izhajajo iz zgodovinskega razvoj [...]

8Pomemben sociološko kulturni pogoj je tudi določena homogenost med pripadniki družbene skupnosti. Med njimi mora biti vsaj minimalni skupni imenovalec o temeljnih vrednotah za urejanje skupnega življenja. Poleg tega v družbi ne sme biti ekstremnih [...]

14Ta ustavna določba je ustavnopravni vir hkrati za načelo demokracije (teorija in ustavnosodna presoja uporablja kot sinonim tudi poimenovanje – načelo »demokratičnosti«), kakor tudi za delitev oblasti. Vsekakor pa načelo d [...]

15Načelo demokracije določa ljudstvo kot nosilca suverenosti in s tem državne oblasti. Državna oblast je nedeljiva, saj v državi ne more obstajati hkrati več suverenih državnih entitet. Načelo delitve oblasti določa organizacijo in vsebino izvr [...]

17Načelo demokracije in načelo delitve oblasti sta med seboj enakovredni načeli. Zato načelo demokracije nima hierarhično višjega položaja nad načelom delitve oblasti. Parlament kot zakonodajno telo zato tudi nima monopolne oblasti, ker je ta po [...]

1V 37. členu je zagotovljena pravica do komunikacijske zasebnosti. Pravica do komunikacijske zasebnosti v prvi vrsti predstavlja varstvo posameznikovega interesa, da se država ali nepovabljeni tretji ne seznanijo z vsebino sporočila, ki ga po [...]

2Omenjeno pravico vsebujeta tudi EKČP (8. člen: »1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja.«) in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – MPDPP [...]

3Za razliko od EKČP, ki splošno varstvo zasebnosti obravnava na enem mestu (ter pri tem izpostavlja nekatere njene pojavne oblike, kot so spoštovanje družinskega življenja, stanovanja in »dopisovanja«), slovenska Ustava zagotavlja varstvo zasebnos [...]

56Med zadevami splošnega pomena, ki naj bodo v demokratični družbi deležne odprte in javne razprave, so na prvem mestu tiste, ki so predmet političnega odločanja bodisi v zakonodajni bodisi v izvršilni veji oblasti. V OdlUS III, 123, U-I [...]

2Na eni strani gre za specifično povezavo med svobodo izražanja in demokratično obliko vladavine (1. člen v povezavi z 39. členom). Očitno je, da moramo, če želimo govoriti o učinkovitem delovanju demokracije, pustiti odprtega veliko prostora za [...]

Volilna pravica je splošna in enaka.

Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.

Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.

Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.

Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.

Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.

3Določba je tudi v razmerju do načela demokracije iz 1. člena Ustave. Sprejemanju obveznosti za državo, ki bi zavezalo roke bodočim sestavam DZ pri oblikovanju proračunov, bi primanjkovalo demokratične legitimnosti v smislu nepretrgane verige vpli [...]

Slovenija je demokratična republika.