e-KURS

19Iz odločb US je vidna precejšnja raznolikost pri poimenovanju posameznih elementov, ki sestavljajo ustavno pravico do svobode dela. Že Ustava sama v 49. členu uporablja tri pojme: delo, zaposlitev in delovno mesto. US v odločbah govori tudi o pok [...]

46g) OdlUS V, 82, U-I-271/95, Ur. l. 27/96: »65. Pobudniki si napačno razlagajo vsebino in obseg pravice svobode dela, zagotovljene z 49. členom. Ta ustavna norma zagotavlja vsakomur pravico do proste izbire zaposlitve, enako dostop [...]

4766. Veljavna delovnopravna zakonodaja sicer še vedno zagotavlja določeno trdnost in trajnost zaposlitve tudi v primerih tehnoloških, organizacijskih ali strukturnih sprememb v organizacijah oziroma pri delodajalcu. Delodajalec lahko ukrep prenehanj [...]

11V 49. členu opredeljena svoboda dela se v skladu s 15. členom uresničuje neposredno na podlagi Ustave. Ker v 49. členu ni predvidena izrecna ustavna možnost zakonskega omejevanja te pravice, so na podlagi 3. odst. 15. člena dopustne le omejitve [...]

13Dopustne so omejitve zaradi javnega interesa. Posebni pogoji za opravljanje dela (poklica) so predpisani zaradi javnega interesa, kadar gre za varstvo zdravja in življenja ljudi ter splošne varnosti, varstva okolja, potrošnikov ipd., pa tudi zaradi [...]

14Pravice iz 49. člena varujejo posameznika ne samo pred posegi države oziroma javne oblasti, temveč tudi pred posegi s strani tretjih, torej zasebnikov. Zato morajo biti omejitve in pogoji za opravljanje določenega poklica ali dejavnosti določeni [...]

1S to Ustavno določbo zagotovljena svoboda dela vsebuje tri elemente oziroma tri samostojne pravice: pravico do proste izbire zaposlitve, pravico do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela.

19Iz odločb US je vidna precejšnja raznolikost pri poimenovanju posameznih elementov, ki sestavljajo ustavno pravico do svobode dela. Že Ustava sama v 49. členu uporablja tri pojme: delo, zaposlitev in delovno mesto. US v odločbah govori tudi o pok [...]

20a) V OdlUS VI, 183, Up-183/97 z dne 10. 7. 1997 je US navedlo: »22. […] Ustavni pravici do svobode dela in proste izbire zaposlitve sicer sami po sebi morda ne zagotavljata tudi pravice do dejanskega opravljanja dela na delovnem m [...]

2124. Povsem nesporno pa je, da pa se s preprečevanjem opravljanja dela posega v ustavno pravico iz 34. člena, v tem primeru v pravico delavca do osebnega dostojanstva, ter v pravico iz 35. člena, torej v nedotakljivost delavčeve duševne celovitost [...]

22OdlUS V, 155, U-I-287/95, Ur. l. 68/96: »11. […] izbire, izvajanja in prenehanja poklica ni mogoče ločevati. Vsak od teh elementov predstavlja določeno fazo v poklicnem življenju.«

23 [...]

23OdlUS VIII, 1, U-I-81/97, Ur. l. 12/99: »13. […] svoboda dela ne more biti izčrpana s tem, da se delavec sam odloči za sklenitev delovnega razmerja; prepuščeno in zagotovljeno mu mora biti v načelu tudi, da se bo svobodno odločal o t [...]

24b) Z OdlUS I, 33, U-I-51/90, Ur. l. 29/92 je US razveljavilo določbe 5. in 6. odst. 7. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR o konkurenčni prepovedi po prenehanju delovnega razmerja. Vendar ne zato, ker bi šlo za omejevanje p [...]

25Z OdlUS VIII, 1, U-I-81/97, Ur. l. 12/99 pa je US presojalo določbe prvih treh odstavkov 7. člena ZDR, ki vsebujejo za delavca prepoved dela, dokler je v delovnem razmerju. Tokrat je sprejelo stališče, da te določbe posegajo v eno od tem [...]

26»17. Ker pa gre najbolj neposredno za (enostransko) omejevanje pravic in svoboščin delavca, ki je poleg tega v delovnem razmerju praviloma ekonomsko in socialno šibkejša stranka (na kar je US opozorilo že v OdlUS I, 33), je zakonodajale [...]

2724. Z vsemi svojimi sestavinami, obravnavanimi v tč. 19–23 te obrazložitve, v med seboj povezanem učinkovanju, pomenijo izpodbijane določbe po presoji US nesorazmeren in v tej nesorazmernosti neutemeljen poseg v delavčevo svobodo dela in podjet [...]

28c) Z OdlUS VIII, 108, U-I-144/95, Ur. l. 45/99 je US presojalo določbe Zakona o sodiščih – ZS in Sodnega reda, po katerih sme sodno osebje sprejemati funkcije in opravljati dejavnosti samo, če so združljive z neodvisnostjo in [...]

29Vprašljivo pri tej odločitvi pa je, ali je prav, da je US odločilo s sklepom na podlagi 2. odst. 26. člena ZUstS ob ugotovitvi, da gre za poseg v ustavno pravico.

30č) Odl [...]

30č) OdlUS VI, 9, U-I-139/94, Ur. l. 10/97: »10. Izpodbijana določba 8. člena Zakona o detektivski dejavnosti – ZDD določa, da mora imeti detektiv za opravljanje detektivske dejavnosti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na nj [...]

31US je ocenilo, da v tem primeru ne gre za enak primer kot v primerih konkurenčnih prepovedi: ne gre za (sicer zakonsko dopustno) pogodbeno omejevanje pravice do dela, temveč za njeno (neposredno) zakonsko omejevanje, ki je utemeljeno zaradi pravic d [...]

32d) Za podobno omejitev kot pri detektivih je šlo tudi pri določbi Zakona o odvetništvu, po kateri sodnik oziroma tožilec, ki je želel postati odvetnik, ni mogel imeti sedeža odvetniške pisarne na območju kraja, v katerem je prej oprav [...]

33e) V več zadevah je US presojalo zakonske določbe, ki so predpisovale posebne pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma službe. V OdlUS V, 155, U-I-287/95, Ur. l. 68/96 je šlo za pogoje za opravljanje poslov borznih posre [...]

34»8. Temeljne ustavne pravice je torej mogoče omejiti le z zakonom, potem ko zakonodajalec opravi tehtanje ustavnih dobrin in ugotovi nujnost omejevalnega ukrepa. Pri omejevanju svobode izbire poklica so lahko kot pogoji določeni subjektivni element [...]

3511. Z določitvijo obveznega podaljševanja dovoljenj in z odvzemom dovoljenj je izpodbijani pravilnik presegel zakonska pooblastila in je mimo zakona posegel v samo bistvo ustavne pravice. Oba poklica je opredelil kot netrajna, pogojena z vsakoletnim [...]

36V OdlUS IV, 54, U-I-344/94, Ur. l. 41/95 je US presodilo, da predpisovanje pogoja, da je kandidat vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, ni v neskladju z Ustavo:

37»6. Notariat [...]

37»6. Notariat je javna služba, katere izvrševanje je namenjeno varnosti v pravnem prometu. To je pomembna splošna dobrina, zaradi katere je dovoljeno – v skladu z načelom sorazmernosti – omejevati ustavno zagotovljeno pravico do dela, v tem pr [...]

38Enako je US odločilo tudi v primeru podobne določbe za odvetnike (OdlUS X, 104, U-I-371/98, Ur. l. 48/2001).

39f) V OdlUS V, 133, U-I-321/96, Ur. l. 61/96 pa je [...]

39f) V OdlUS V, 133, U-I-321/96, Ur. l. 61/96 pa je US posebej poudarilo: »7. Prav tako izpodbijana ureditev kandidatom za sodnike za prekrške ni zagotavljala uresničitve ustavne pravice iz 3. odst. 49. člena, da je vsakomur pod en [...]

40Enako stališče je US sprejelo tudi pri odločitvi o ustavni pritožbi v primeru volitev sodnikov (OdlUS V, 62, Up-134/95 z dne 14. 3. 1996):

41»9. Člen 49 Ustave (svoboda dela) v 3. od [...]

41»9. Člen 49 Ustave (svoboda dela) v 3. odst. zagotavlja, da je vsakemu pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Navedena pravica se kot temeljna človekova pravica in svoboščina po določbah 15. člena uresničuje neposredno na podlagi Ust [...]

4210. Izvolitev v funkcijo sodnika urejata 129. in 130. člen. Po 1. odst. 129. člena določa pogoje za izvolitev zakon. Po 130. členu voli sodnike DZ na predlog Sodnega sveta. Glede na citirani 49. člen mora biti zakonska ureditev izvolitve v sodni� [...]

4313. US glede na citirane ustavne in zakonske določbe zaključuje, da predstavlja odločitev Sodnega sveta o tem, da pritožnice ne predlaga v izvolitev DZ, odločitev o pravici posameznika iz 3. odst. 49. člena Ustave. Ustava kandidatu res ne zagota [...]

4414. Sodno varstvo pravic posameznika zagotavlja Ustava v 23. členu, sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katere sodi pravica iz 49. člena, pa še posebej in izrecno v 15. členu, skupaj s pravico do odprave posledic njihove [...]

4519. Po ZSS zoper odločitev Sodnega sveta o izbiri kandidata, ki ga bo predlagal DZ v izvolitev, ni pritožbe, je pa vsekakor (po 157. členu) mogoč upravni spor, s katerim Ustava zagotavlja posamezniku – kandidatu, na katerega se odločitev Sodneg [...]

46g) OdlUS V, 82, U-I-271/95, Ur. l. 27/96: »65. Pobudniki si napačno razlagajo vsebino in obseg pravice svobode dela, zagotovljene z 49. členom. Ta ustavna norma zagotavlja vsakomur pravico do proste izbire zaposlitve, enako dostop [...]

4766. Veljavna delovnopravna zakonodaja sicer še vedno zagotavlja določeno trdnost in trajnost zaposlitve tudi v primerih tehnoloških, organizacijskih ali strukturnih sprememb v organizacijah oziroma pri delodajalcu. Delodajalec lahko ukrep prenehanj [...]

15Člen 4 EKČP obravnava ločeno suženjstvo ali podložnost in prisilno ali obvezno delo. Suženjstvo pomeni, da je nekdo v celoti (pravno) last nekoga drugega, podložnost pa zajema druge manj daljnosežne oblike nadzora nad posameznikom, ki se jim t [...]

16Pritožbe zaradi kršitev prepovedi suženjstva so redke. Vlagali so jih večinoma zaporniki, vendar niso bile sprejete s sklicevanjem na točko a 3. odst. 4. člena EKČP, ki kaže na to, da Konvencija ne prepoveduje nalaganja takih obveznosti (npr. [...]

17Več pritožb se je nanašalo na zatrjevano kršitev prepovedi prisilnega oziroma obveznega dela. Predvsem je šlo za pritožbe pripadnikov posameznih poklicev (največkrat pravnikov – odvetnikov in notarjev – pa tudi drugih, npr. zobozdravnikov), [...]

18V 3. odst. 4. člena EKČP so navedeni primeri, ki jih pojem prisilno ali obvezno delo ne vključuje. Izjema pod točko a za razliko od Konvencije MOD št. 29 ne zajema tudi dela zapornikov za zasebne (fizične ali pravne) osebe. Vendar je Slovenija r [...]

11V 49. členu opredeljena svoboda dela se v skladu s 15. členom uresničuje neposredno na podlagi Ustave. Ker v 49. členu ni predvidena izrecna ustavna možnost zakonskega omejevanja te pravice, so na podlagi 3. odst. 15. člena dopustne le omejitve [...]

12Ker omejevalni ukrepi pri svobodi izbire poklica in zaposlitve posegajo v ustavne pravice in svoboščine, so lahko določeni le z zakonom, s podzakonskim aktom pa le ob spoštovanju načela hierarhije splošnih aktov (153. člen) in vezanosti uprave [...]

13Dopustne so omejitve zaradi javnega interesa. Posebni pogoji za opravljanje dela (poklica) so predpisani zaradi javnega interesa, kadar gre za varstvo zdravja in življenja ljudi ter splošne varnosti, varstva okolja, potrošnikov ipd., pa tudi zaradi [...]

14Pravice iz 49. člena varujejo posameznika ne samo pred posegi države oziroma javne oblasti, temveč tudi pred posegi s strani tretjih, torej zasebnikov. Zato morajo biti omejitve in pogoji za opravljanje določenega poklica ali dejavnosti določeni [...]

9Tretji element svobode dela vsebuje prepoved diskriminacije pri zaposlovanju. Pravica do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji iz 3. odst. 49. člena je specialna pravica glede na splošno pravico do enakosti pred zakonom po 14. � [...]

10Konvencija MOD št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih šteje za prepovedano diskriminacijo »vsako razlikovanje, izključitev ali dajanje prednosti, ki temelji na rasi, barvi, spolu, veri, političnem prepričanju, nacionalnem ali soci [...]

6Drugi element svobode dela je pravica do proste izbire zaposlitve. Predpogoj za polno uresničevanje te pravice je možnost pridobiti si ustrezno izobrazbo in kvalifikacijo, ter možnost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot pogoja za napredov [...]

7Prosta izbira zaposlitve ima tudi prostorsko komponento (mobilnost delavcev), kar jo povezuje s pravico do svobode gibanja in izbire prebivališča (35. člen) ter možnostjo pridobitve primernega stanovanja (78. člen).

2Časovno in zgodovinsko izhaja svoboda dela iz prizadevanj za odpravo najbolj skrajnih oblik prisilnega dela: suženjskega in tlačanskega (4. člen Splošne deklaracije človekovih pravic). Kasneje je kot splošna človekova pravica k temu dodana še p [...]

3EKČP zagotavlja varstvo pred vsemi oblikami prisilnega dela: suženjstvo ali podložnost ter prisilno ali obvezno delo. Ustava v 49. členu izrecno omenja le prisilno delo. Vendar je glede na obveznosti iz navedenih mednarodnih aktov in iz splošne opr [...]

4Ustava ne daje definicije prisilnega dela, enako kot je ne daje EKČP. Komisija in ESČP sta se v svojih odločitvah sklicevali na opredelitev iz Konvencij MOD št. 29 in 105 (slednjo je Slovenija ratificirala leta 1997). Po Konvenciji MOD št. 29 je pr [...]

5Tako Konvencija MOD št. 29 kot 4. člen EKČP navajata tudi primere, ki jih pojem prisilnega ali obveznega dela ne zajema. Pomembna razlika pri tem je, da Konvencija MOD zajema tudi prepoved prisilnega dela v korist posameznikov, družb ali zasebnih pr [...]

1S to Ustavno določbo zagotovljena svoboda dela vsebuje tri elemente oziroma tri samostojne pravice: pravico do proste izbire zaposlitve, pravico do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela.