Komentar Ustave Republike Slovenije
8ESČP je v zadevi Saadi proti Italiji (2008, 24 BHRC 123) odločilo, da 3. člen (prepoved mučenja) EKČP prepoveduje izročitev posameznikov tretjim državam, kjer obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ga bodo državni orga [...]
2Izročitev je pravni posel med dvema državama, s katerim se državljana lahko izroči drugi državi, da se mu tam sodi v kazenskem postopku oziroma da se v tisti državi izvrši že dosojena kazen. Izročitev državljana RS mednarodni organizaciji je d [...]
1Izročitev je urejena v 47. členu, ki ga je DZ spremenil pred vstopom RS v EU (Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena ustave Republike Slovenije (UZ 3 a, 47, 68), stran 2785, Ur. l. 24/2003 z dne 7. 3. 2003). Staro besedilo 47. [...]
6Pravica do pribežališča ni absolutna človekova pravica in jo je mogoče omejiti. Status mednarodne zaščite se zato ne prizna osebam, za katere obstaja utemeljen sum, da so storile vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, hudodelstva zope [...]
5Upravičenci te določbe so nedržavljani RS. Določba se ne nanaša na pravne osebe.
[...]3Slovenska ureditev razločuje med statusom begunca, statusom subsidiarne oblike zaščite ter statusom začasne zaščite razseljenih oseb. Pravico do pribežališča urejajo: Zakon o mednarodni zaščiti (Ur. l. 111/07 – ZMZ), Zakon o začasni zašč [...]
4Pravica do prebivališča vključuje tudi pravico do začasnega varstva oziroma zaščite, do katere so upravičene osebe, ki se ne morejo varno in trajno vrniti v državo ali regijo izvora zaradi vojne in njej podobnih razmer, oboroženih spopadov, oku [...]
1Tisoči in tisoči po celem svetu morajo vsako leto zapustiti svojo matično državo zaradi preganjanja in utemeljenega strahu pred preganjanjem. Slovenski ustavnopravni red zato varuje človekovo pravico do pribežališča tujim državljanom in osebam [...]
2Pri pravici do prebivališča ne gre za pravico negativnega statusa, temveč za pravico pozitivnega statusa. Država ima pozitivno obveznost ne samo, da spoštuje pravico pribežališča, temveč tudi, da jo varuje ter ustvarja pogoje za uresničevanje. [...]
6Ustavna določba 63. člena ne ponuja jasnega in dokončnega odgovora, katera vsebina izražanja se mora omejiti in katera vsebina izražanja je morda varovana z drugimi ustavnimi določbami, še posebej s tistimi iz ustavnega poglavja o človekovih pra [...]
1a) Določba 63. člena določa, da protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, pri čemer je protiustavno tudi vsakršno s [...]
2Zakonodajec je vsebino izražanja iz 63. člena kriminaliziral v 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. 55/08). Prvi odstavek 297. člena tako določa, da kdor ‘javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, r [...]
3b) Zagotavljanje svobode tiska je eden od stebrov vsake demokratične družbe, ki spoštuje, zagotavlja in izpolnjuje ustavne ali mednarodnopravne obveznosti na področju človekovih pravic. Svoboda izražanja in svoboda tiska imata tudi omejitve, ki so [...]
4Poseg v svobodo izražanja upraviči zaradi varstva drugih pravic. Četudi ima varstvo svobode izražanja pomembno mesto, pa ne more imeti višjega statusa na račun drugih pravic. Enako 15. člen Ustave v tretjem odstavku določa, da »so človekove pr [...]
5c) V preteklosti se je pomen prava v slovenski kot tudi drugih družbah res v marsičem izrodil zaradi njegove uporabe pri opravičevanju nepravičnega, arbitrarnega in nemoralnega delovanja oblasti. Z drugimi besedami, pravo je postalo nepravo, čeprav [...]