Komentar Ustave Republike Slovenije
43Pri presoji Odloka o pokopališki dejavnosti Občine Moravče je US na predlagateljeve trditve, da je določba v nasprotju z določbo o verski enakopravnosti in da prekoračuje zakonsko pooblastilo, ker ureja le postopek in način pokopa za [...]
44Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Ribičiča zavzema stališče, da bi se US moralo najprej opredeliti do zatrjevanih kršitev 14. člena in 41. člena in te očitke zavrniti. Odklonilno ločeno mnenje sodnika Mozetiča zavzema stališče, da izpodbij [...]
57O kolektivnem vidiku svobode vere: »Svoboda vere ni le individualna pravica posameznikov, temveč vsebuje tudi kolektivno dimenzijo, ki zajema interakcijo med verniki. Običajno je, da posamezniki svoje verovanje udejanjajo skupaj z drugimi, ki [...]
58Svoboda verskega združevanja vsakomur zagotavlja, da se lahko z drugimi pripadniki svobodno povezuje v verske skupnosti. Bistveni element te pravice je voljni: vsakdo se ima pravico svobodno odločiti, ali se bo povezal v neko versko skupnost ali ne. [...]
59Za versko združevanje je značilna notranja organizacija verske skupnosti. Notranja organiziranost pomeni, da je verska skupnost več kot zgolj skupek posameznikov. Pravica do svobodnega združevanja predpostavlja organizirano združenje posameznikov [...]
60Drugi kolektivni vidik verske svobode zagotavlja tudi verskim skupnostim njihovo lastno svobodo vesti. Ne sicer kot forum internum, ki ga more po naravi stvari imeti le fizična oseba, temveč kot pravico, da svobodno in v skladu s svojimi la [...]
32Stališča o kolektivnem vidiku svobode vere, ki ga je že v zadevi Hasan in Chaush proti Bolgariji (26. 10. 2000) pričelo presojati z vidika 9. člena in ne več oziroma ne samo z vidika svobode združevanja, zagotovljene v 11. čle [...]
33Bistven sestavni del kolektivnega vidika svobodnega izvrševanja vere je priznanje pravne osebnosti verske skupnosti. Verska skupnost, ki nima pravne osebnosti, ne more izvrševati pravic, povezanih s tem statusom. Med temi je Sodišče izpostavilo la [...]
34Iz dolžnosti države, da zagotavlja strpnost med nasprotujočimi si skupinami, s čimer prispeva k javnemu redu, harmoniji med verskimi skupinami in k strpnosti v demokratični družbi, izvira njena dolžnost, da razišče okoliščine napada na čla [...]
13US in ESČP v ustaljeni praksi izpostavljata pomen kolektivnega vidika svobode vere za njeno učinkovito uživanje. Iz tega razloga mora biti zagotovljena avtonomija verskih skupnosti v lastnih zadevah. Ta je po stališču US in ESČP možna le, če j [...]
14Avtonomnost verske skupnosti narekuje zadržanost pri presoji države o njenih odločitvah, vendar pa ne bo vedno zahtevala odreka sodnega varstva (za tak primer glej Up-2229/08, Ur. l. 43/09, v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča II Ips 367/2006 z dn [...]