e-KURS

34Enoletna prepoved velja le za odločitve DZ, ki bi bile vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, ne pa za druge odločitve, ki z njo niso v nasprotju. Pred potekom tega roka lahko DZ kadarkoli sprejme zakon, ki ni vsebinsko v nasprotju z odloči [...]

18Ustava ne določa izrecnih omejitev glede vprašanj, o katerih je mogoče odločati na referendumu, saj predpisuje, da lahko DZ razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom. Posebno obliko izrecnega omejevanja referenduma predstavlja dru [...]

19Podobno kot prejšnja tudi spremenjena ureditev v ZRLI-D ne prepoveduje razpisa referenduma za določene vrste zakonov, temveč, skladno s 3. odst. 15. člena, navaja razloge za nastanek morebitnih protiustavnih posledic razpisa referenduma, ki so pod [...]

20DZ se mora opredeliti glede vprašanj, relevantnih za oceno protiustavnosti referendumskega odločanja, in utemeljiti svojo odločitev za vložitev zahteve US. Poleg tega mora konkretno navesti nastanek protiustavnih posledic, ki očitno izkazujejo ob [...]

21US mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali bi bile s tem res prizadete tako pomembne ustavne pravice, da bi bilo zaradi tega dopustno poseči v ustavno pravico do referendumskega odločanja. Pri tem gre na splošno za dve različni situaciji, [...]

22US je oblikovalo dokaj visoke standarde za presojo ustavnosti referendumskih zahtev. Ti so naklonjeni (in favorem) pravici do referenduma, razen ko DZ navede prepričljive argumente za verjetnost nastanka protiustavnih posledic (o tem OdlUS X, 123 [...]

23Pri presoji dopustnosti referenduma je zlasti pomembno načelo ustavne demokracije, ki med drugim pomeni, da se morajo tudi demokratično sprejete odločitve podrediti vrednotam, ki jih varuje Ustava (OdlUS XIII, 54, Ur. l. 77/04 in U-I-111/0 [...]

24Glede obsega ustavnosodne presoje nastanka protiustavnih posledic je US razvilo test, ki se nanaša na primerjavo ustavnosti veljavnega in novega zakona. US ugotovi nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu samo, če no [...]

25Vendar pa nastanek protiustavnih posledic sam po sebi še ni razlog za poseg v pravico do referenduma. V zvezi s tem je US ugotovilo (U-II-1/11 z dne 10. 3. 2011, Ur. l. 20/11), da, četudi bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu nastale očitne pro [...]

26DZ mora vložiti zahtevo na US za presojo ustavnosti referendumskega odločanja v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve ali po sprejetju sklepa o razpisu referenduma po od [...]

27US odloči o zahtevi DZ za presojo ustavnosti referendumskega odločanja v 30 dneh (3. odst. 21. člena ZRLI). Pri določitvi tega roka je zakonodajalec zasledoval cilj varstva pravice do referendumskega odločanja, zaradi česar morajo biti sporna vp [...]

7Predmet odločanja na naknadnem referendumu je celotni zakon in ne njegovi posamezni deli oz. posamezna vprašanja, kar je bilo značilno za predhodni referendum. Ustava ne izključuje referenduma za določene vrste zakonov oz. zakonskih vprašanj, kot [...]

Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.

Referenduma ni dopustno razpisati:

• o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
• o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
• o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
• o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.